Z razvojem tega konvertiplana so začeli v osemdesetih letih, v času splošnega razcveta letalskih konstrukcij in novih, prodornih letalskih zamisli. Takrat so računali na skupno izdelavo nad 900 letalnikov, vendar se je vse začelo obračati (žal navzdol) že v letu 1989, ko je administracija bivšega ameriškega predsednika G. Busha st. odpovedala projekt. Zanimivo je bilo, da se je Kongres za projekt zavzemal, ne pa tudi takratni obrambni državni sekretar Dick Chaney. Po zapletih, celo na sodiščih, je V-22 osprey vendarle »zmagal«, vendar je dal Chaney jasno vedeti, da je osebno še vedno proti temu projektu.

Projekt je nato obnovila prihajajoča Clintonova administracija, vendar se je sprva načrtovano število prepolovilo na 458 ospreyev, napovedana cena pa je bila kar 80 milijonov USD! To dejstvo, administracija je namreč zahtevala ceno pod 30 milijoni USD za enega, in pa tri nesreče (leta 1991 brez žrtev, leta 1992 s sedmimi žrtvami in leta 2000 s kar 19 žrtvami), je projekt uvajanja V-22 (zdaj MV-22) zadržala.

Osprey je bil razvit na temelju dokumenta o Združenem večnamenskem vertikalnem zračnotransportnem letalniku (JMVX). Letalnik naj bi zagotovil tako Korpusu mornariške pehote ZDA kot Letalskim silam ZDA povsem novo razsežnost zračnega transporta. Združeval bi pravzaprav dve: hitrost zračnega transporta, ki so ga doslej zagotavljali transportni herculesi in druga letala, ter vertikalni manever, ki so ga zagotavljali transportni helikopterji CH-53, CH-46 ter drugi.

V sklopu skupnega razvoja in proizvodnje je Boeing odgovoren za trup, pristajalno podvozje, avioniko, električne in hidravlične sisteme, zmogljivostne in letalne kvalitete, Bell Helicopter Textron pa je odgovoren za najzahtevnejši del, za krilo, motorski gondoli, pogon, rotor, repni del z vsemi sistemi, nakladalno ploščad in celotno dinamiko.

Tehnološko je V-22 seveda izjemno zanimiv. Poganjata ga dva, lahko bi rekli »proprotorja«, saj delujeta tako kot propelerja v fazi vodoravnega leta ali kot rotorja v fazi navpičnega leta in v vseh fazah prehoda od vertikalnega do horizontalnega leta. Prav v tem prehodu je bila kritična točka, ki je letalnikom povzročila izgubo vzgona in zatem tudi vse tri nesreče. Ker zadevo po letalni plati vodi računalnik, piloti pa nimajo »odločilne« besede, je prišlo do zapletov in težav, v katerih so piloti kar po desetkrat in še večkrat resetirali računalnik, slednji pa se je potem pač odzival, kot se je, in prihajalo je do nesreč.

Pri konstruiranju so uporabili veliko kompozitov, večji del ogljikovih, armiranih z epoksi smolo. To naj bi zagotavljajo manjšo maso in obvarovalo konvertiplan pred veliko nadležnostjo predvsem nad morjem, rjavenjem.

Med zahtevami, ki so jih dali proizvajalcem, je ospreyeva prevozljivost - transportabilnost. V-22 naj bi tako prišli na ameriške amfibijske ladje, na nosilke helikopterjev in na klasične letalonosilke. Za spravilo v ladijsko podpalubje je seveda pogoj zložljivo krilo, ki ga namestijo tako, da je vzporedno s trupom, ravno tako morata biti zložljiva oba trikraka rotorja.

Težave MV-22 pa se nadaljujejo še naprej. Ob prvem preletu Atlantika julija 2006 je zaradi okvare na motorju osprey pristal na Islandiji. Že teden dni kasneje je imel drugi osprey podobne težave. Februarja 2007 so marinci prizemljili celotno floto ospreyev.

Korpus mornariške pehote je septembra 2007 v Irak poslal 10 MV-22. Tja so jih poslali na krovu amfibijske ladje USS Wasp.

čŒlanek o V-22

Januarja 2009 je Bell Boeing dobil 581 milijonov dolarjev vredno petletno pogodbo za zagotavljanje logistične podpore U.S.M.C. in Letalskim silam ZDA oziroma njihovemu poveljstvo za posebno delovanje (USSOCOM). Junija so podpisali še 11 mio dolarjev vredno pogodbo za povečanje zanesljivosti letalnika. To vključuje razvoj novih komponent in modifikacijo starih.

8. aprila 2010 so v nesreči ospreya v Afganistanu umrli trije vojaki in civilist. Več ranjenih so prepeljali v bližnjo vojaško bolnišnico. Za enkrat vzroki nesreče niso znani (10.4.2010).

Civilna izvedenka ospreya nosi oznako BA609.

Tehnični podatki:
MV-22 osprey,
ZDA, Italija

Tip: večnamenski vojaški transportni konvertiplan
Posadka:  2+1(specialist za tovor), 24 do 31 sedežev ali 12 nosil
Pogon: dva turbogredna motorja Rolls-Royce (Allison) T406-AD-400 s po 4586 kW
 

V letalskem potniškem prometu ne najbolje uveljavljeni comet se je kot nosilec tako izvidniških kot oboroženih sistemov izkazal za zanesljivo in krmarljivo letalo. To potrjuje tudi podatek, da so doslej izgubili samo dva, enega takoj po vzletu zaradi trka z jato ptic, ki so uničile motorje, drugega pa so izgubili med demonstracijskim poletom na letalski prireditvi v Kanadi v devetdesetih letih. Letijo pa nimrodi zares v vseh vremenskih razmerah, posebej težavne razmere so imeli med spopadom velike Britanije in Argentine za Falklandska (Malvinsko) otočje leta 1982. V ta spopad so šli nimrodi po komajda opravljeni nadgradnji v verzijo mr.2 (začeti leta 1979).

Oborožitev:
- skupaj do 6120 kg
- do 9 torpedov v bombnih jaških v trupu
- globinske bombe in mine
- raketi zrak-zrak sidewinder na podkrilnih nosilcih
- izstrelki zrak-tadja harpoon na podkrilnih nosilcih
- top v zabojniku

Uporabnica: Velika Britanija (18-21)
Cena: program nimrod MRA4 ovrednoten na 2 milijardi funtov (leta 1999)


Nazaj

Veliki osmoljenec je »počepnil« že v četrtem lêtu, v zraku je trčil z zasledovalnim letalom An-72, strmoglavil in ob življenje je bilo vseh sedem mož v letalu. Drugo prototipno letalo je nastajalo težavno in dolgo. Ne samo, da je primanjkovalo finančnih sredstev, tudi Antonov (Antonov - Letalski znanstveni tehnični kompleks) s sedežem v Kijevu je pristal izven osrednje države Rusije. Tako kot cela vrsta dobaviteljev posameznih sklopov in komponent za transportno letalo.

Oborožitev: nima
Uporabnici: potencialno Rusija (165) in Ukrajina (65)
Cena: nad 50 milijonov USD


Nazaj