Sierra5.net
slovenski letalski portal
Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net
Super User
YAK 130
Nazaj
PILATUS PC 21
Nazaj
MAKO HEAT
Najnovejši evropski trenažer bodo zgradili pod okriljem EADS-a in nekaterih raziskovalnih agencij z Nizozemske, Portugalske in Turčije. Razvijajo sistem, ki bo omogočal pilotom urjenje na sistemih kakršni so vgrajeni na bojnih letalih četrte in pete generacije. Virtualno okolje bo omogočalo simulacijo bojevanja izven vidnega območja pilota (zrak-zrak) in ob sočasni predpostavki grožnje z zemlje (zemlja-zrak). Pilot pa bo medtem letel z resničnim letalom. Vsi podatki o ofenzivnih in defenzivnih ukrepih bodo pilotu na voljo na zaslonu. Mako HEAT (high energy advanced trainer) bo poganjal General Electricsov F414M motor. Sicer nazivno moč motorja bodo z 98kN znižali na 75kN. S tem bodo dosegli nižje vzdrževalne stroške, daljšo življenjsko dobo in zmanjšali potrebno vzdrževanje. Mako bo kljub temu lahko presegal zvočno hitrost. Razvojnim inženirjem pri EADS se to niti ne zdi tako pomembno kot dejstvo, da bo Mako imel zelo dobre maneverske sposobnosti ob življenjski dobi 16000 ur.
Projekt so ukinili!
V že prej omenjenem programu eurotraining danes sodeluje dvanajst evropskih držav, ki skupno uporabljajo prek 500 šolskih letal oziroma 11 različnih tipov letal. Vsako leto izšolajo okrog 300 pilotov. V primeru, da bi vsi uporabljali Maka, bi za enak učinek zadostovalo že 150 letal tega tipa. Stroški šolanja pa bi bili še nižji, če bi namesto zdajšnjih lovskih letal tudi v zaključni fazi šolanja uporabljali šolska letala Mako.
Nazaj
AERMACCHI M-346
Sodelovanje različnih evropskih držav v nadnacionalnih projektih je postalo že vsakdanje pravilo na področju znanosti, industrije in raziskovanja. Tako je pod okriljem Avstrije, Belgije, Finske, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske in Švice nastal program za urjenje pilotov eurotraining. Cilj programa je povezati in združiti različne programe, industrijo in obrambne resorje, ki se ukvarjajo tako z razvojem trenažerjev kot s šolanjem pilotov.
Italjanska Finmeccanica s svojim hčerinskim podjetjem Aermacchi razvija novo napredno trenažno letalo M-346, ki je prvič poletelo pred nekaj tedni. Podobno kot zleti orel bo M-346 opremljen z HUD, HOTAS in MFD. Vsi ti sistemi bodo pilotom omogočali simulacijo različnih bojnih operacij od napadov z različnimi orožji do zaščite pred napadalcem z elektronskimi protiukrepi. Letalo bo krmarljivo preko sistema fly by wire, računalnik pa bo letalo umetno stabiliziralo pri vpadnih kotih večjih od 35° in preprečeval preobremenitve letala v ostrih manevrih. S tem so preprečili možnost vrija in prevlečenega leta. S tem želijo doseči, da se pilot osredotoči predvsem na nalogo, ki jo mora opraviti in ne na to kako bo letel letalo. Razvoj letala M-346 sega v leto 2000. Testni program zajema tri letala. Tretje letalo je popolnoma identično prihodnjim serijskim letalom. Za statiče teste na zemlji pa so uporabili dve testni letali. Pri Aermacchi pričakujejo, da bodo za letalo pridobili vse potrebne certifikate do leta 2007, ko naj bi jih tudi začeli dobavljati uporabnikom.
Sočasno Aermacchi nadaljuje z razvojem MB-339. Model FD trenutno dobavljajo italijanskim zračnim silam, medtem ko so model CD, ki je predhodnih FD in ga ne proizvajajo več začeli uporabljati kot testno letalo za simulacije oborožitvenega sistema med letom (WASIF – weapon system simulation in flight). Program financirajo obrambna ministrstva Nemčije, Italije, Nizozemske, Portugalske in Turčije.
Nazaj
GOLDEN EAGLE T 50
Korejci ne proizvajajo samo avtomobilov temveč tudi vojaška letala. Njihov zadnji produkt je T-50 lahko šolsko letalo, ki so ga pri Korejski letalski industriji (KAI) razvili v sodelovanju z Lockheed Martinom. T-50 spominja na lovsko letalo F-16 fighting falcon in je pravzaprav tudi njegova pomanjšana kopija. Dosega 80 % velikosti F-16. Z zlatim orlom bodo korejci pokrili svoje potrebe po naprednih vojaških šolskih letalih. Načrtovana je izgradnja 100 letal T-50. Prvi polet z T-50 so izvedli 20. avgusta 2002 v prihodnjem letu pa naj bi jih začeli dobavljati tudi korejski vojski. Projekt v vrednosti 2 milijardi ameriških dolarjev v višini 70 % financira Koreja razliko pa pokriva Lockheed Martin. Korejci so v celoti odgovorni za izvedbo programa, tako izdelavo letala kot njegovo izročitev kupcu. Lockheed Martin je pri projektu pomagal s tehničnimi nasveti in prispeval avioniko, sistem za krmarjenje in krilo. T-50 je seveda mogoče uporabiti kot šolsko letalo za prešolanje pilotov na F-35, ki ga prav tako razvija Lockheed Martin in naj bi prišel v operativno uporabo v letu 2008. Američani verjetno računajo s prodajo tega letala tudi v Koreji.
Statične teste konstrukcije letala so zaključili lanskega avgusta po 20 mesecih. Za konec testiranja so konstrukcijo T-50 obremenili za 50 % nad izračunano mejno vrednostjo Letalo naj bi bilo torej sposobno prenesti vse obremenitve konstrukcije z manjšimi modifikacijami pa ga lahko predelajo tudi v lahko bojno letalo. To se je tudi zgodilo in dve od štirih testnih letal so opremili z 20 mm topom in večnamenskim radarjem APG-67(V)4 ter ju poimenovali A-50.
Obe letali bosta primerni za šolanje pilotov in opremljeni s sistemom za upravljanje z različnimi orožji. Na krilu pod krilom ter na trupu bo devet obesnih točk na katere lahko obesijo za 4300 kg različnih raket oziroma tri dodatne rezervoarje za gorivo s po 700 litri goriva. A-50 bo namenjen zaključni fazi šolanja pilotov (taktika bojevanja z lovskimi letali in uporaba orožja). Na uporabo bodo imeli 900 kg bombe, training dispensers, rakete zrak-zemlja maverick, rakete zrak-zrak sidewinder in air combat manoevering instrumentation pod. Direktor programa pri korejski vojski polkovnik Lee Hee Woo pričakuje, da bodo z T-50 in A-50 zmanjšali stroške šolanja piotov in jim hkrati omogočili lažji prehod na lovska letala. Poleg vseh pričakovanih sistemov na naprednih trenažerjih (HUD, HOTAS in MFD) bosta zlata orla opremljena tudi aktivno krmilno ročico. To pomeni, da pilot 'čuti' sile, ki delujejo na krmilne površine. V opremo letala spada tudi računalnik, ki spremlja podatke o letu letala, ki jih lahko po pristanku inštruktor in učenec pregledata in pokomentirata. Korejsko obrambno ministrstvo je že odobrilo in naročilo izdelavo prvih 25 letal T-50.
Nazaj
BAE SYSTEM HAWK
Nazaj
Enote in oddelki
• 9. bataljon zračne obrambe (ni več v sklopu polka)
• 151. helikopterska eskadrilja (15. helikopterski bataljon)
• 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (16. bataljon za nadzor zračnega prostora)
• 107. letalska baza
• Letalska šola
• 153. letalsko tehnična eskadrilja (letalskotehnična enota)
• čŒeta za vojaški zračni promet
• 152. letalska eskadrilja (Letalskitransportni oddelek v sklopu 15.HEB)
Nazaj
Letalniki Slovesnke vojske
Letala
Pilatus PC-6 turboporterPilatus PC-9 in PC-9M
Turbolet L-410
Zlin 242L in ZLIN 143L
Helikopterji
Eurocopter AS532AL cougar
Bell 206 jet ranger
Bell 412 SP/HP/EP
Nazaj
107 . Letalska baza -107. LEBA
Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo
Zgodovina 107. LEBA sega v začetek 90. let prejšnjega stoletja, ko je bila del 15. BRVL, po letu 2000 pa je sodila v Poveljstvo za podporo. Danes deluje pod poveljstvom BRZOL in je sestavljena iz petih podenot, in sicer dveh logističnih enot (logistična enota letališč Cerklje ob Krki in Brnik), čete za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme, čete za podporo letenja in enote za varovanje letališča. Najpomembnejši nalogi 107. LEBA sta zagotavljanje in izvajanje ukrepov za delo vseh letalskih enot na obeh letališčih. S četo za podporo letenja neposredno podpirajo in omogočajo letenje 15. HEB ter Letalski šoli SV.
Poleg tega 107. LEBA dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, torej krajevno skupnostjo, društvi, šolami itn., saj jim pomaga in jih podpira pri njihovih dejavnostih. Osnovna šola lahko tako brezplačno uporablja Stadion in teniško igrišče. V vojašnici je tudi knjižnica, ki jo redno obiskujejo okoliški prebivalci. Vsaj enkrat na leto opravijo z okoliškimi gasilskimi društvi različne aktivnosti in vaje, saj mora tudi letališka gasilsko-reševalna služba posredovati pri dogodkih zunaj letališča. Tako se spoznajo s kolegi iz sosednjih gasilskih društev in širijo njihovo ter svoje znanje. Jeseni so izvedli skupno gasilsko-reševalno vajo Letalo 2008, ki je predvidevala strmoglavljenje letala na letališču. Glede na razpoložljiv kader naredijo vse naloge, ki jih morajo, včasih pa tudi več. Veliko sodelujejo, se samousposabljajo in podpirajo letalce na vseh vajah Slovenske vojske. Bili so tudi na vaji Bojne zmožnosti 2008 in vseh streljanjih Letalske šole SV. Podpirajo nočno letenje, poleg tega pa se usposabljajo za pridobivanje civilnih licenc, saj morajo po civilnih predpisih imeti tudi civilne licence.Razvoj letališča Cerklje ob Krki poteka skladno z razvojem in gradnjo letališke infrastrukture. Hkrati poteka tudi razvoj zmogljivosti za lastne potrebe in potrebe HNS. Pomagali so pri selitvi enot z Brnika v Cerklje ob Krki, pri gradnji nove infrastrukture na letališču Cerklje ob Krki pa podpirajo tudi projektno skupino in izvajalce.
Hkrati si bodo prizadevali za nove zaposlitve civilnih oseb in vojaških uslužbencev v logističnih enotah ter letaliških službah, v katerih pričakujejo tudi nova materialna sredstva in vozila za delovanje letaliških služb. Na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je stacionirana le logistična enota. Obsega vse elemente podenot 107. LEBA, ki so v Cerkljah ob Krki, toda v obsegu oddelka. Vse kar zagotavljajo v Cerkljah ob Krki, zagotavljajo tudi na Brniku, izjema je le kuhinja, ki je na Brniku ni.
Logistična enota (LOGELET)
V logistični enoti izvajajo celovito oskrbo vojašničnih enot glede potrošnega materiala, drobnega inventarja, čistil, učnih in vadbenih sredstev, pisarniškega materiala ter opreme. Skrbijo tudi za avtopark vojašnice, v katerem so vsa osebna vozila, ki jih pri svojem delu potrebujejo vse enote v vojašnici. V avtoparku nimajo posebnih in specialnih vozil, ki so stacionirana pri enotah, ki jih uporabljajo.
Zagotavljajo hrano za zaposlene, obiskovalce in delegacije, ki prihajajo v vojašnico. V kuhinji, v kateri je zaposlenih 12 ljudi, pripravijo na dan približno 350 toplih malic in ducat zajtrkov ter večerij, kar je odvisno od zahtev. Jedilnik napišejo za en mesec naprej, vrsta hrane pa se spreminja tudi glede na letni čas. Svežo zelenjavo, sadje in meso dobivajo vsak dan in ga praviloma ne shranjujejo v hladilnih komorah, saj vso hrano porabljajo sproti. Delovni proces sledi predpisom HACCP, katerega izvajanje nadzirajo notranja in zunanja inšpekcijska služba ter veterinarska inšpekcija. Hrano zagotavljajo tudi ob
koncih tedna in med različnimi prireditvami na letališču Cerklje ob Krki, kot so dan SV, dan odprtih vrat, športna prvenstva in drugi dogodki. Veliko skrbi namenjajo tudi varovanju okolja. Imajo sistem ločenega zbiranja odpadkov, olja, odpadnih baterij in drugega materiala kakor tudi papirja, stekla ter pločevink. So velik porabnik električne energije, zato nas je zanimalo, ali razmišljajo o alternativnih obnovljivih virih energije. »Za zdaj ne razmišljamo o postavitvi sončnih kolektorjev in fotovoltaike, saj so to velike naložbe, za katere trenutno ni namenskega denarja,« je povedal takratni namestnik poveljnika 107. LEBA major Aleš Zajc in dodal, »da bi bila to zanimiva alternativa generatorju ob izpadu električne energije, kolektorji pa so zanimivi za ogrevanje sanitarne vode.«Poleg omenjenega skupaj z enoto za podporo letenja skrbijo tudi za zelene površine, ki jih je v skoraj 500 hektarjev veliki vojašnici precej. Velike travnate površine pokosijo okoliški kmetje, okrog zgradb, brežine in podrast pa pokosijo sami. Z gradnjo novih objektov se obseg njihovega dela povečuje, saj skrbijo tudi za sprotno vzdrževanje. Prizadevajo si, da bi 49 zaposlenih svoje delo opravilo najbolje, je še povedal namestnik poveljnika LOGELET Matjaž Mauser. Na letališču je tudi divjad, za velikost njene populacije pa občasno pa skrbi lovska družina z odstrelom.
čŒeta za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme (čŒKIRS)
čŒeta za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme zagotavlja vso podporo v komunikacijskem ter informacijskem delu od storitvenega centra, ki popravlja in vzdržuje telefone, računalnike ter informacijske sisteme, do klasičnih taktičnih zvez, postavitve radijskega stolpa in poljskih razmer dela za vse enote BRZOL. Med asanacijo kraja letalske nesreče na Korziki so v Postojni postavili translacijo in omogočili komunikacijo SV z ekipo na Korziki.
čŒeta za podporo letenja (čŒPL)
čŒeta zagotavlja neposredno podporo letenju in deluje na manevrskih površinah. V tej četi so gasilsko-reševalna služba torej gasilci, medicina in tehnična služba, služba za oskrbo potnikov prtljage in materialno-tehničnih sredstev ter služba za vzdrževanje letališča, v kateri imajo specialne stroje za čiščenje steze, in sicer krtačo ter plug. V okviru čŒPL deluje tudi ornitološka služba, ki bo v prihodnosti dobila raglje za oddajanje zvoka, ki odganja ptice. En del letališke podpore je tudi oskrba z gorivom, mazivom in strelivom. Za gorivo skrbi služba za sprejem in odpravo zrakoplovov. Letališče še nima podzemnih rezervoarjev za gorivo, zato tega hranijo kar v avtomobilskih cisternah. Po prenovi letališča pričakujejo tudi nove podzemne rezervoarje in prostore, v katerih bodo imeli svoj laboratorij za preverjanje kakovosti ter analizo goriva. Med terenskim delom helikopterske enote ali letalskimi mitingi gorivo dostavljajo tudi na teren, je povedal stotnik Slavko Pristajko, poveljnik čete za podporo letenja. čŒPL skrbi tudi za prevoz bojnih sredstev iz skladiščih na določen kraj, kjer jih potrebujejo letalske enote. Redno organizirajo reševalne vaje, v katerih sodelujejo z okoliškimi gasilskimi društvi. Trenutno delo gasilca opravlja 15 vojakov in vojaških uslužbencev. Ob koncu obnove letališča naj bi jih bilo med 60 in 70, od tega bo tretjina civilistov. V okviru čete za podporo letenja deluje tudi dežurna letališka ekipa (DLE). To je skupina, ki zagotavlja delovanje letališča, ko je odprt. V tej skupini so predstavniki vseh služb, ki morajo zagotoviti vse za ukrepanje v nujnih primerih.Ko bo prenova letališča končana, bo organiziran tudi tako imenovani deicing letalnikov, postopek razledenitve površin letalnikov, kar je kritičnega pomena za varno letenje. Letališče bo opremljeno po vseh standardih in predpisih, ki jih določata ICAO in Nato.
Enota za varovanje (EVLE)
Ta enota opravlja delo na prijavnici, obhodno službo in patrulje. Opravljajo vse naloge, povezane z varnostjo nadzora ograje in objektov, nadzor pa poteka po predpisanih načrtih. Na letališču Cerklje ob Krki omogočajo vstop na letališko stezo tudi civilnim uporabnikom letališča.
Hkrati z gradnjo stolpa in podaljšanjem steze sta predvideni tudi osvetlitev piste ter vgradnja navigacijskih sredstev. Te naložbe ne pomenijo veliko, če na letališču ne bo ljudi, ki bodo dali temu delu utrip. Zato je projektna skupina za obnovo letališča že pripravila študijo za kader za popolnitev vseh služb, ki se bodo potrebovale. V kadrovskem načrtu do leta 2012, ko naj bi bilo letališče pripravljeno sprejeti Natova letala, je predvidenih približno 500 zaposlenih, zdaj pa jih je približno 150. Zaposlovali bodo predvsem civiliste, ki bodo delali le na letališču. Opravljali bodo dela, za katera ne bodo potrebovali vojaških usposabljanj. Nekatere vrste kadra bodo usposabljali sami s svojimi inštruktorji, ki jih zdaj usposabljajo na Brniku. Približno dve tretjini vseh del in nalog bodo opravljali civilisti, del osebja pa bo usposobljen za opravljanje dela zunaj letališča. Ta, tako imenovani premestljivi del bodo popolnili z vojaškim kadrom, ki ga že imajo. Projekcija razvoja letališča predvideva več prometa, saj naj bi bilo to letališče zbirno mesto za odhode v operacije kriznega odzivanja. V Cerkljah ob Krki bodo iz različnih letal združevali potnike in tovor tako, da bodo te službe delovale nenehno, in sicer v okviru podpore države gostiteljice, pri čemer bodo omogočili tudi bivanje vojakom v tranzitu. Glede na trenutne razmere jim dela ne bo zmanjkalo.
Enoti od 9. avgusta 2010 poveljuje podpolkovnik Josip Bostič, ki je zamenjal majorja Aleša Zajca.
Besedilo: Borut Podgoršek
Fotografije: Bruno Toič
Več o letališču Cerklje ob Krki 
Nazaj
Športna letališča
V pripravi ...