Priprave na letenje
Pilota nadporočnika Igor Šiftar in Tomaž Merlak sta povedala, da so priprave na letenje precej podobne kot v Sloveniji. Nalogo dobijo od enega dneva do dobrega tedna prej, tako da imajo dovolj časa, da se organizirajo in pripravijo na let, priprava pa se nekoliko razlikuje za posamezni tip helikopterja. Piloti cougarjev svojo ruto vpišejo v program Sirina, v katerem določijo vse parametre letenja, potem pa te podatke prenesejo v računalnik helikopterja. Piloti bella 412 rute načrtujejo s programom Talon View, potem pa navigacijski načrt natisnejo. To traja približno 15 minut. čŒeprav imajo jeppesenove karte, se piloti srečujejo s pomanjkanjem dovolj dobrih in zanesljivih topografskih kart za celoten Balkan. Nekatere karte so celo iz leta 1976. Velik izziv je tudi meteorološka priprava na letenje, je povedal pilot cougarja poročnik Mitja čŒernilec. Vremenske razmere na Kosovu so zelo spremenljive. Na zahodu je lahko sončno, na vzhodu pa dežuje, je vetrovno ali megleno. Včasih do zadnjega trenutka ne vedo, ali bodo odšli na nalogo. Natančne podatke o vremenu zelo težko dobijo, saj je država slabo pokrita z meteorološkimi postajami. Piloti si zato pomagajo z meteorološkimi podatki iz sosednjih držav ali pa se obrnejo na ameriško meteorološko službo, ki deluje v bazi Bondsteel.
Foto: Zaradi neaerodinamičnih oblik in posledično nihanja je prevoz podvesnega tovora zelo zahteven.
Ob menjavi posadk, ki praviloma poteka vsaka dva meseca, mora nova posadka, preden lahko samostojno leti, opraviti tako imenovani orientacijski let za pridobitev certifikata. To pomeni, da s članom aktualne posadke odleti določeno ruto, na kateri se seznani s posebnostmi terena, omejitvami in drugimi za letenje pomembnimi podatki.
Foto: Priprava načrtov letenja s programi Sirina in Talon View
Naloge
Pripadniki 151. HEESK so na Kosovu neposredno podrejeni poveljstvu Kforja v Prištini. Glede na slovenske zmogljivosti, torej en helikopter, je Slovenija odobrila 50 ur naleta vsak mesec. Naloge naši letalci opravljajo predvsem na Kosovu, če je treba, pa letijo tudi v sosednje države Albanijo, Srbijo, Makedonijo, čŒrno goro ali bližnjo BiH ter Grčijo. Največ njihovih nalog je povezanih z izvidovanjem, sledijo jim prevoz potnikov in tovora, šolski leti ter leti za pomembne osebe, ne opravljajo pa medicinskih letov. Ti so v pristojnosti Američanov, ki imajo za te potrebe na Kosovu tri helikopterje black hawk. Med zahtevnejše naloge spadajo prevozi zunanjega podvesnega tovora, letenje in pristajanje v visokogorju ter nočno in nizko letenje. Med nalogami sta bila tudi nočno snemanje in prevoz sil za hitro posredovanje. Prav slednje naloge veljajo za zahtevnejše, saj morajo posredovati v konfliktnih razmerah. Pred leti so protestniki na hrvaški helikopter celo streljali. Pilot cougarja stotnik Andrej Košmrlj je ob tem povedal, da morajo biti pri prevozu sil za hitro posredovanje zelo osredotočeni na nalogo. »Ne smeš razmišljati, da lahko nekdo nate strelja. Osredotočen moraš biti na svojo nalogo in jo opraviti, saj ti sicer lahko pozornost uide izpod nadzora in hitro narediš nepotrebno napako,« je dodal Košmrlj. Slovenski piloti so zelo zanesljivi, zato pogosto sodelujejo pri prevozu pomembnih oseb. Poleg poveljnika Kforja, ki je pogost gost, so peljali predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, slovenske ministre, nemškega obrambnega ministra in nekdanjega generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena.
Letos poleti so odleteli na humanitarno pomoč v Srbijo, kjer so v Obrenovcu pomagali poplavljencem, pred leti pa so pomagali gasiti požare v naravnem okolju.
Foto: Ekipa pilotov in tehnikov letalcev, ki je s helikopterjem bell 412 na Kosovu zamenjala kolege
Vzdrževanje helikopterjev
Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek, ki je bil na misijah na Kosovu že večkrat, je povedal, da je bila v preteklosti največja težava shranjevanje helikopterjev v hangarjih. Slovenski letalci niti v čakovici, kjer so bili stacionirani najprej, niti v Uroševcu niso imeli in nimajo svojega hangarja. Ob tem je opozoril na težave, s katerimi so se tehniki letalci spoprijemali med baznim vzdrževanjem helikopterjev. Tako tehniki kot helikopterji so bili ves čas izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram. Pozimi mraz in sneg, poleti pa vročina, dež in veter so zelo oteževali njihovo delo. Prav tako niso imeli primernih prostorov za hrambo opreme in orodja, zato so morali improvizirati. Le odličnemu sodelovanju med slovenskimi in švicarskimi letalci se lahko zahvalijo, da lahko danes brezplačno uporabljajo njihov montažni hangar. Njihove razmere za delo so se tako precej izboljšale, saj zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi razmerami nemoteno opravljajo svoje zelo zahtevno delo. Kadar razmere na Kosovu zahtevajo več helikopterjev, morajo Slovenci izprazniti švicarski hangar, saj Švicarji tja pripeljejo dodatni helikopter in ekipe. Kljub večkratnemu opozarjanju na to težavo v Sloveniji za njihovo težavo ne najdejo sogovornika.
Foto: Tehnika letalca štabni vodnik Zlatko Sardinšek in vodnik Primož Turk pregledujeta glavni rotor cougarja.
Okvare helikopterjev bell 412 in AS532AL cougar so bile zelo redke. Tako se je enkrat odvila ena izmed matic na oljni črpalki reduktorja cougarja, zato so ostali na tleh tri tedne. V drugih dveh primerih sta helikopterja ostala na tleh po teden dni, saj so morali iz Slovenije pripeljati rezervne dele. Za popravilo reduktorja je morala iz Slovenije priti na Kosovo ekipa letalskih tehnikov in inženirjev iz 153. LETEHESK, saj so usposobljeni za najzahtevnejša popravila na helikopterjih. Druge napake, ki so se v teh letih pojavile na helikopterjih, so letalski tehniki odpravili sami.
Do leta 2010 je imela SV na Kosovu le helikopterje bell 412, ob selitvi iz čakovice v Uroševac pa so v rotacije dodali tudi posadke cougarja. Posadke se menjajo na dva meseca, helikopterji bell 412 pa na Kosovu ostajajo pol leta, saj v tem času ne potrebujejo večjega servisa. Cougarje morajo po dveh mesecih oziroma 100 opravljenih urah letenja prepeljati v domovino na tehnični pregled.
Prosti čas
V nasprotju z drugimi pripadniki slovenskega kontingenta letalci opravljajo rotacije na dva meseca. V Bondsteelu je sedem letalcev in dva logista, zato večino prostega časa preživijo skupaj. Skupni prostor, kjer sta tudi glavna pisarna in dnevna soba, ob večerih postane družabni prostor. S televizijo, internetom, družabnimi igrami in ročnim nogometom si največkrat krajšajo čas. Poleg tega imajo na voljo tudi odlično opremljen fitnes center, igrišče za košarko, namizni tenis in biljard, dobrih osem kilometrov pa lahko najbolj vzdržljivi pretečejo okrog baze. Kljub precej raznoliki ponudbi hrane ob koncih tedna zadiši tudi po golažu in pečenem mesu. Prav z golažem so letalci cougerjev pričakali sodelavce, ki so jih po dveh mesecih z bellom 412 prišli zamenjat na Kosovo. Seveda se je našla tudi porcija za švicarske kolege, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Ustna pogodba o podaljšanju brezplačnega najema švicarskega hangarja za bell 412 je bila tako hitro sklenjena.
Logistika
Za logistiko in administracijo skrbita podčastnika iz 15. PVL, ki sta v bazi Bondsteel nastanjena pol leta. »čŒe potrebujejo rezervne dele, opremo ali materialna sredstva, poskrbiva, da letalci vse dobijo čim prej. Dobavo iz Slovenije zagotavljamo s turboletom ali turboporterjem, ki redno letita med Slovenijo in Kosovom,« je povedal štabni vodnik Marko Kovačič in dodal, da imata največ dela, ko se menjavajo posadke in z njimi tudi helikopterji. čŒe je treba, opremo prepeljejo tudi s pomočjo Adrie Airways, ki leti v Prištino in Skopje. Ob nedavnih poplavah v Srbiji so tako iz Slovenije na hitro pripeljali zrcalo za opazovanje tovora, prej pa tudi opremo za 50-urni pregled cougarja, saj je na Kosovu nimajo. Iz Slovenije na Kosovo so na začetku misije v zabojniku pripeljali deset ton opreme, med drugim traktor za vleko helikopterjev, generator za startanje helikopterja, hidravlični agregat, mobilno delavnico, prenosna električna generatorja, webasto za odmrzovanje helikopterja, opremo za nošenje podvesnih tovorov in opremo za gašenje požarov.
Slovenski piloti so med najbolj cenjenimi, saj svoje naloge opravljajo zelo profesionalno. Prav zato jih tudi največkrat pokličejo za opravljanje najbolj zahtevnih in odgovornih nalog, je povedal tiskovni predstavnik ameriške vojske v Bondsteelu major Michael Wallace ter dodal, da je njihova prednost tudi poznavanje navad, kulture, jezika in geografije. Tudi zato mnenje naših pripadnikov upošteva poveljnik Kforja na Kosovu generalmajor Francesco Paolo Figliuolo, ki je povedal: »Med letenjem sem imel priložnost občudovati visoko raven strokovnosti in odlične usposobljenosti posadke slovenskega helikopterja. Slovenski helikopter je učinkovito in bistveno sredstvo delovanja Kforja, saj posadka helikopterja skrbi predvsem za prevoz in razmeščanje pripadnikov ter osebja Kforja po Kosovu, redno pa sodeluje tudi na vajah Kforja, predvsem v aktivnostih, namenjenih uporabi sil za nadzor množic.« Bistveni za to so odlična usposobljenost naših pilotov in tehnikov letalcev ter odlično medsebojno poznavanje in spoštovanje.
Foto: Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva SV ob menjavi posadk in helikopterjev
Letalci na Kosovu
Na Kosovu je popolna prepoved civilnega letenja za vse kategorije, razen civilnega letalskega prometa na letališču v Prištini. V zraku so tako le helikopterji Kforja in Eulexa.
Narod | Osebje/rotacija (meseci) | Število helikopterjev | Nalet (ure) | tip helikopterja |
Američani | 750/9 | 12 | 350 | black hawk |
Hrvati | 20/4 | 2 | 35 | mi 171sh |
Slovenci | 7/2 | 1 | 50 | cougar |
Švicarji | 7/3 tedne | 2 | 40 | super puma |
Od novembra 2010 so slovenski letalci naleteli 1822 ur. Na misijah od SIKON 22 do SIKON 29 je sodelovalo 30 pilotov in 25 tehnikov letalcev. Od leta 2012, odkar so v bazi Bondsteel, so prepeljali 13.550 kilogramov tovora, 123 civilistov in 3683 vojakov ter ob tem naleteli 1120 ur, od tega za izvidovanje 430 ur, prevoz 178 ur, prevoz pomembnih oseb 220 ur in šolanje 292 ur.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
Fotogalerija FB