Pilot je tipično moški poklic, a vendar so med njimi tudi drzne ženske, ki si upajo in zmorejo parirati moškim kolegom. Mednje spada tudi Alja Berčič Ivanuš, ki je junija letos postala prva kapitanka na Adriinih letalih.
Sodim v generacijo X, ki je v šolah po tablah pisala s kredami in znanje črpala iz zvezkov in knjig. Naš internet so bili starši, stari starši in ostalo sorodstvo, ki se je takrat še v živo pogovarjalo med seboj. A vse to se je spremenilo.
Generalna obnova in nadgradnja helikopterja Bell 412, ki je nekaj let stal pozabljen v policijskem hangarju na Brniku je v zaključni fazi, izvajajo se postopki certifikaciji zatrjujejo na Policiji. Foto: Milan Korbar
"Ogromno dela in energije, ki sem jo vložil v ta projekt je bilo v trenutku poplačanih. Ničkolikokrat sem se vprašal: Joj v kaj sem se to spustil? Velikokrat bil pred tem, da vse skupaj pustim, pa vendarle sem vedno, še sam ne vem od kje, uspel dobiti še tisto nekaj malo atomov energije, da sem stvar speljal do konca.", pravi Primož Jovanovič s katerim smo naredili intervju.
"Trenutno se ukvarjam tudi z idejo postavitve letalskega muzeja ter delavnice za obnovo letal, kjer bomo vsakemu letalstva željnemu obiskovalcu z veseljem predstavili našo strast in ljubezen do teh letal.", pravi Jovanovič.
Pipistrel's new Panthera completed its maiden flight on 4 April, 2013. The very successful first flight lasted 54 minutes.
Having completed ground functional and taxi tests at Pipistrel's Headquarters at Ajdovscina, Slovenia, the Panthera relocated to the Airport of Cerklje ob Krki, where Slovenian Armed Forces are providing us invaluable logistics support.
Following high-speed taxi runs and jumps above the runway, test pilot Mirko Anžel and co-pilot Sašo Knez lifted off the runway at 14:15 local time and spent 54 minutes in the air, evaluating Panthera's behaviour and performing system checks.
Both pilots agreed the handling was straight-forward and pilot friendly, with parameters exactly as predicted - a true statement to skill of the development team and reassurance that all target performance goals will be met. Panthera so far completed several hours of flying with undercarriage both out and retracted.
Ivo Boscarol, CEO of Pipistrel says: »This is Pipistrel's first entry into the world of General Aviation. We knew for a long time that we were capable of developing and producing aircraft larger and more capable than ultralights/LSAs. Panthera is proof that Pipistrel's team can indeed compete with the most eminent global general aviation producers. Also, Panthera is Slovenia's first ever 4-seat aeroplane design headed for production."
Our thanks to the Slovenian Armed Forces, Slovenian CAA and each and every individual who contributed to this historic achievement.
Special thanks go out to the Panthera customers, valued individuals who we call "Panthera global family", who believed in us and placed their orders when the aeroplane was still on the drawing board. Without all of you, this would not be possible. Thank you!”
Španska CASA je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo španskih letalskih sil začela razvijati majhno transportno letalo C212, ki je kasneje zamenjalo ostarele junkerse Ju-
Od krstnega leta leta 1971 pa do danes so za 92 različnih naročnikov izdelali 477 letal C212. Danes v štiridesetih državah leti še 290 letal C212 (Indonezija (70), ZDA (37) in Španija (26). Zadnji C212-400 so dobavili vietnamski pomorski policiji. C212 so sicer izdelovali v različicah C212-100/-200/-300/-400.
Prvega C212-100 so oktobra 1974 dobili v portugalskih letalskih silah, še isti mesec so C212 dobile tudi španske letalske sile. Transporter je kmalu postal uspešnica, saj je bil robusten in zanesljiv. Z njimi so leteli na vseh koncih sveta, tudi na Antarktiki. Z njim pa so opravljali množico nalog.
Zadnji iz serije – 400 je opravil krstni let leta 1997. Proizvodnja C212 se bo nadaljevala v Bandungu v Indoneziji, kjer bodo PT Dirgantara Indonesia in Airbus Military, čigar del je že pred leti postala CASA izdelovali najnovejšo serijo NC212. Razvoj NC212 se je začel novembra 2012. Opremljen bo z novo avioniko in novim avtopilotom. V konfiguraciji za prevoz potnikov bo imela potniška kabina 28 sedežev. V Sevilli bodo izdelovali C295, CN235 in A400M.
Zanimivosti
Z letali C212 so v 42 letih opravili tri milijone ur naleta. Največja teža tovora, ki jo lahko ponese je 2,8 tone. Pristaja in vzleta lahko na neurejenih stezah tudi v visokogorju in puščavskem okolju ali na snegu.
Do septembra 2011 je bilo v 71 nesrečah letal CASA C212 558 žrtev.
Letališče Maribor je bilo odprto za komercialni promet maja 1976. V zgodnjih devetdesetih je prestopilo vrata letališča 85.000 potnikov letno, prepeljanih je bilo približno 700 t tovora. Letališče je imelo 10 rednih linij, večinoma po bivši državi Jugoslaviji in vezne lete v številne evropske prestolnice. Glavnina tovornega prometa je potekala z Rusijo, bližnjim vzhodom in Afriko.
Na prelomu tisočletja so prenovili vzletno-pristajalno stezo in letališko ploščad. Leta 2002 je Prevent Global d.d. iz Slovenj Gradca postal lastnik letališča in obnovil vso infrastrukturo v njegovi lasti. Postopno je RS (KZPS) prenovila tudi sistem za instrumentalno pristajanje ILS CATI ter transformatorsko razdelilne postaje, obnovljena in dograjena je bila zaščitna ograja okrog letališča Maribor.
Na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika je vlada Republike Slovenije 22.2.2008 sprejela sklep o preimenovanju letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime so začeli uporabljati 15. junija 2008 in nanj so zelo ponosni.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor je upravljano s strani Aerodroma Maribor d.o.o. in ima trenutno 26 zaposlenih oseb s strokovno izobrazbo in ustreznimi licencami.
Področja delovanja:
Čarterski poleti predstavljajo glavnino njihovih letov, ki jih nameravajo povečevati tudi v prihodnje. Nov potniški terminal bo omogočil sprejem 600.000 potnikov/letno.
Poslovno letalstvo in posebni leti, predvsem VIP gostje in medicinski leti so vedno znova izziv, izkušnje pa jim omogočajo uspešno izvedbo le-teh.
Letalska šola – ugodni meteorološki pogoji in dobra opremljenost letališča omogočata letalskim šolam idealne pogoje in te šole tudi s pridom izkoriščajo. So člani Pilot trainingnetworkinc., pri njih se šolajo piloti Adrie, Swissa, Flynikija, Avifuna in drugi.
Tovorni promet – odlično avtocestno omrežje, dobro razvita podporna, prevozniška in posredovalna industrija so glavni razlogi, zakaj se splača tovor prevažati z Letališča Edvarda Rusjana.
Razvoj in izzivi v bližnji prihodnosti:
Nov potniški terminal bodo predvidoma odprli do konca leta 2012, temu bo sledil tudi tovorni terminal, podaljšanje letalske steze na 3.300 m (10.827 Ft) pa je predvideno v letu 2013. Nov, sodoben in privlačen potniški terminal jim bo omogočil sprejem 600.000 potnikov letno in upajo, da bo pomemben člen pri razvoju turizma v celotni regiji.
Foto: Arhiv Aerodroma Maribor in sierra5.net (otvoritev+označene)
Slovenci se zelo radi pohvalimo, da smo letalski narod. Ta naš ponos je upravičen, saj sta prav brata Rusjan v tem delu Evrope pred 101 letom opravila prvi nadzorovani let z motornim letalom. Bogato zgodovino imamo tudi v vojaškem letalstvu, saj so bili pod različnimi zastavami naši rojaki piloti vse od prve svetovne vojne naprej.
Slovensko partizansko letalstvo se je začelo s kapitulacijo Italije, ko so ob osvoboditvi Gorice na njenem letališču zajeli veliko italijanskih letal. Slovenski piloti so med drugo svetovno vojno delovali tudi v sestavi 4. prekomorske brigade, ki je bila sestavljena večinoma prav iz Slovencev Ti so kasneje tvorili tudi jugoslovansko vojno letalstvo. V novejši zgodovini je bil najodmevnejši dogodek prebeg gazele iz JLA v Teritorialno obrambo, ki sta ga med osamosvojitveno vojno za Slovenijo opravila major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar. Tradicijo torej res imamo, kako pa se vedemo do eksponatov, ki so nam ostali?
Odslužena letala in helikopterji navadno končajo nekje na prostem, kjer najmanj motijo okolico. Potem nanje pozabimo ali jih mogoče še nekajkrat prestavimo na kraj, ki se zdi primeren. Vmes so seveda izpostavljeni slabemu vremenu, vandalom in nenamernim poškodbam. Tako pred našimi očmi dobesedno razpadajo, mi pa izgubljamo dragocene primerke, za katere je v svetu veliko povpraševanje.
Na srečo imamo tudi ljudi in službe, ki jim je mar za letalsko dediščino. Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski si prizadevajo za ohranjanje vseh vojaških eksponatov, pomembnih za naš zgodovinski spomin, konkretno za to skrbi Vojaški muzej Slovenske vojske. V preteklosti so tako poskrbeli za obnovo gazele, trenutno obnavljajo thunderjet, na obnovo pa še čakajo F-86 sabre, soko 522 in mig 21. Vsi bodo svoj prostor dobili na letališču Cerklje ob Krki, kjer bodo tudi primerno zaščiteni.
Tudi veličastno transportno letalo dakota DC-3, ki stoji v vasi Otok pri Metliki in je edino letalo tega tipa na ozemlju Republike Slovenije, spada v našo letalsko dediščino. To motorno letalo tovarne Douglas je bilo eno najbolj priljubljenih v zgodovini letalstva med drugo svetovno vojno in po njej. Je v lasti občine Metlika, stoji na zemlji agrarne skupnosti vasi Otok in je v hrambi Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo je z 20.000 evri financiralo njegovo obnovo, ki je potekala tako, da so z njega najprej odstranili umazanijo, opravili nujna kleparska dela, obnovili stekla in ga nato na novo prebarvali v puščavske maskirne barve, kakršne je med drugo svetovno vojno uporabljal RAF. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je bila slavnostna govornica na slovesnosti ob prenovljenem letalu douglas DC-3 je dejala: ' Zavedamo se, da morajo biti vsi takšni pomembni deli naše zgodovine, naše kulturne in tehniške dediščine skrbno obnovljeni, varovani in spoštovani. Vesela sem, da smo v letošnjem letu kljub krizi in vsem težavam s katerimi smo se srečevali uspeli dakoto znova prbarvati in da smo ji uspeli vrniti stari sijaj in da bomo na njo lahko še naprej ponosni, kajti v njej je veliko naše zgovdovine in našega ponosa.'
Letalo je postavljeno v spomin belokranjskim in drugim slovenskim letališčem, ki so delovala med narodnoosvobodilnim bojem. Je simbol zavezniške pomoči jugoslovanskim partizanom in partizanskemu letalstvu. Odločitev o pomoči Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze Titovim partizanom je bila sprejeta na teheranski konferenci. Pomoč je bila večstranska, od materiala in orožja do strokovnega osebja. Pomenila je tudi politično potrdilo Titovim partizanom, saj so jim tako zavezniki priznali legitimnost za vodenje države med vojno in po njej.
Šolanje poteka na različnih tipih letal in na simulatorju.
Šolanje na letalih
PA - 28 R201 - Arrow Turbo
PA - 28 Warrior
PA - 38 DA - 42 Twinstar
Šolanje na simulatorju
SIMULATOR LETENJA MECHTRONIX FNPT II / MCC za tipe letal:
PA - 28 - R - Arrow turbo
KING AIR 200 - Twin turbo prop
PA - 34 SENECA 5 - Twin piston prop
Letalskim potnikom je nevidna, obiskovalcem letališč se vtisne v spomin zaradi kontrolnega stolpa, za pilote pa je nepogrešljiva. Večina ljudi je zmotno prepričanih, da vsi kontrolorji zračnega prometa svoje delo opravljajo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, natančneje v kontrolnem stolpu. V resnici tam deluje samo Letališka kontrola zračnega prometa, medtem ko sta Priletna in Območna kontrola zračnega prometa v centru Ljubljane. No vsaj tako je bilo do konca marca 2013, ko so na Brniku vzpostavili delovanje novega ATCC. Slavnostna otvoritev je potekala 8. maja 2013.
Osnovna dejavnost Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) je vodenje in kontrola zračnega prometa (letališka, priletna in območna), izdajanje potrebnih letalskih informacij ter postavljanje, nadgrajevanje in vzdrževanje vseh sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa. V Sloveniji je samo en Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa, ki je bil 20 let v Ljubljani, od marca 2013 pa je na Brniku.
KZPS ima na treh civilnih in enem vojaško-civilnem letališču vzpostavljeno Letališko kontrolo zračnega prometa. Njihova naloga je vodenje in kontrola ter koordinacija vseh premikov letalnikov in servisnih ter drugih vozil na letaliških površinah in na ta način skrbeti za varnost in točnost v letalskem prometu. Nameščeni so v kontrolnem stolpu na letališču. V okviru Centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa deluje tudi Priletna kontrola zračnega prometa, ki je zadolžena za vodenje letalnikov z odletnih procedur na zračne poti in z zračnih poti na priletne Kontrola zra čne ga prometa procedure. Z drugimi besedami, letalnike prevzame od Letališke kontrole zračnega prometa in jih preda Območni kontroli zračnega prometa ali obratno. Območna kontrola zračnega prometa za celotno Slovenijo je bila do konca marca 2013 v Ljubljani (fotografija zgoraj) sedaj pa je na letališču na Brniku. Zadolžena je za vodenje in kontrolo letal v fazi preleta slovenskega zračnega prostora, ki pa ne sovpada popolnoma z državnimi mejami.
Gledano širše, KZPS izvaja navigacijske službe zračnega prometa. To so službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS), ki so organizirane v okviru sektorjev: sektor zračnega prometa, sektor letalskih informacij in sektor letalskih telekomunikacij. V okviru podjetja deluje kot služba tudi certificirana Letalska šola. Kadrovske, organizacijske, finančno računovodske in pravne zadeve se izvajajo v okviru sektorja za splošne zadeve, kot sektor pa je organiziran še sektor za investicije, vzdrževanje in javna naročila. V okviru kabineta direktorja pa se izvajajo naloge, ki se nanašajo na varnost v zračnem prometu, odnose z javnostmi, mednarodne zadeve in strateško načrtovanje, kakovost, varovanje in informacijsko tehnologijo.
‘Podjetje se financira izključno z lastnimi prihodki iz tržne dejavnosti. Sredstva za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom teh storitev preko Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL)’, nam je povedal direktor KZPS mag. Franc Željko Županič.
Nadzor zračnega prostora in prometa
Slovenski zračni prostor je razvrščen po priporočilih ICAO. Ta razvrstitev omogoča pilotom splošni pogled na strukturo zračnega prostora in pogoje, ki se nanašajo na prilete, odlete ter prelete zračnega prostora. Zračni prostor kontroliranega območja se razteza nad terminalnimi conami in letališkimi conami ter nad prostorom prostega letenja v neomejeno višino. Načeloma državna meja ne sovpada z mejami, ki določajo mejo odgovornosti nad zračnim prometom. Meje odgovornosti so določene z bilateralnimi sporazumi med sosednjimi kontrolami zračnega prometa. Zračni prostor vzhodno od linije Ruše pri Mariboru ter vse do slovensko-madžarske meje je nad višino 3810 m (12.500 čevljev - FL 125) delegiran avstrijski kontroli zračnega prometa. To je zračni prostor TMA Mura in CTA Mura. Kontrola zračnega prometa Slovenije na severni meji nadzira zračni promet vse od Gradca preko Celovca, do Beljaka in tromeje nad višino 5030 m (16.500 čevljev).
Pokritost Slovenije z radarskim signalom zagotavljajo s pomočjo lastnih radarjev, vojaških radarjev in radarske slike iz sosednjih držav. Trenutno uporabljajo tri lastne radarje (dva sta na Brniku, tretji pa na Oljski Gori), dva vojaška radarja (Ljubljanski vrh in Ledinekov Kogl) ter sliko avstrijskega radarja s Koralp. V bližnji prihodnosti načrtujejo vključitev slike z dveh italijanskih radarjev. Področje pokrivanja radarske slike je Slovenija z okolico, izpad enega samega radarja pa zaradi večkratnega pokrivanja na operativno delo in kapaciteto zračnega prostora nima večjega vpliva. Novejši radar na Brniku (zgrajen leta 2008) že podpira MODE-S, ki predstavlja najsodobnejšo različico sekundarnega radarskega sistema. Z njim lahko letala detektirajo, identificirajo ter pridobijo še mnogo dodatnih podatkov, kot so natančna višina letala, hitrost dviganja in spuščanja, nagib letala, meteorološki parametri in drugo. V prihodnosti načrtujejo nadgradnjo starejših radarjev na MODES, novo radarsko lokacijo (ki še ni določena) in implementacijo novejših nadzornih sistemov (multilateracija in ADS-B).
Program SESAR oblikuje tehnološke rešitve za doseganje ciljev enotnega evropskega neba (SES – Single European Sky), ki so povečanje kapacitete zračnega prostora, povečanje stopnje varnosti, zmanjšanje stroškov ter zmanjšanje vplivov na okolje. KZPS je vključena v številne iniciative in projekte, ki vodijo k ciljem enotnega evropskega neba, med katerimi je najpomembnejši projekt tesnejšega sodelovanja sedmih držav srednje Evrope – FAB CE. V okviru FAB CE ne načrtujejo opuščanja obstoječih centrov, temveč predvidevajo doseganje ciljev s tesnejšim sodelovanjem, boljšo koordinacijo in organizacijo zračnega prostora skladno s prometnimi tokovi in ne državnimi mejami.
KZPS v številkah
Po številu zaposlenih je KZPS tretji največji dejavnik na področju letalstva v Sloveniji. Prav tako se na tretje mesto uvršča po prihodkih iz poslovanja. Pred njo sta le Adria Airways d. d. in Aerodrom Ljubljana d. d. V podjetju je 218 zaposlenih, od tega 106 kontrolorjev zračnega prometa, 33 tehničnega osebja in 36 informacijskega osebja. To je operativno osebje, ki predstavlja 80 % vseh zaposlenih. Podatkov o prometu za leto 2009 še ni, zato nekaj podatkov za leto 2008. Gostota prometa je bila največja ob četrtkih. Gledano po urah pa je bilo največ prometa med 9. in 14. uro. Največ prometa je bilo 19. 7. 2008, in sicer 977 operacij. Največ v eni uri pa 10. 5. 2008 med 09. in 10. UTC, in sicer 79 operacij. Od leta 2002 je promet naraščal, in sicer s 137.424 operacij (2002) na 240.871 operacij leta 2008.
Zgodovina
V času Jugoslavije je bila območna kontrola zračnega prometa razdeljena med beograjski (vzhodni) in zagrebški (zahodni) center za območno kontrolo zračnega prometa. Zvezna uprava za kontrolo letenja v Jugoslaviji je bila podrejena jugoslovanski vojski, njen direktor uprave pa je bil vedno visok vojaški častnik. Po osamosvojitvi Slovenije je KZPS delovala kot organ v sestavi Ministrstva za promet in se hitro vključevala v mednarodne organizacije (ICAO, ECAC in Eurocontrol). Danes je KZPS skladno z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa trenutni nacionalni izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter zagotavlja vse ustrezne službe, z izjemo meteorološke (MET Services), ki jo zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), in z izjemo služb za iskanje in reševanje (SAR), ki jih izvajajo ministrstva v okviru javnega sektorja. KZPS d. o. o. je organizirana kot javno podjetje v lasti Republike Slovenije.
Letalska šola
V okviru KZPS deluje tudi Letalska šola. Operativno osebje potrebuje za svoje delo specifična znanja, ki jih ni mogoče pridobiti v okviru sistema javnih usposabljanj. ‘Glede na to, da je sistem kontrole zračnega prometa živ in se tehnologije nenehno spreminjajo, tudi ni mogoče usposabljati osebja na zalogo, saj je pridobljeno znanje že po letu dni lahko zastarelo. Na začetku 90. let prejšnjega stoletja smo osebje usposabljali pri tujih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, ker pa so takšna usposabljanja zelo draga, smo postopoma razvili lasten sistem usposabljanj in tudi registrirali Letalsko šolo. Danes smo glede usposabljanj samozadostni, naše storitve pa ponujamo tudi zainteresiranim strankam v tujini’, je dejavnost Letalske šole opisal Županič.
Programi usposabljanj so vezani izključno na usposabljanje vseh vrst kontrolorjev zračnega prometa, tehničnega osebja in osebja informacijskih služb zračnega prometa. Po potrebi in če bo trg to zahteval, pa bodo spekter usposabljanj tudi razširili.