Iz mnenja izhaja, da "predsednik republike pri izvrševanju svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti, ne samo formalno, pač pa dejansko nima in ne more imeti nobenega vpliva na postopke javnega naročanja, ki jih v okviru svojih pristojnosti izvaja Urad predsednika Republike Slovenije."
Tako tudi v danem primeru predsednik republike ni imel nobenega vpliva in ne možnosti odločanja, kako bo urad zagotovil izvedbo njegovega mednarodnega obiska. Ker o izbiri letalskega prevoznika ni bil seznanjen, je po mnenju komisije razumljivo, da ni imel razlogov zahtevati preverjanje pravilnosti tega postopka. Komisija tudi izrecno poudarja, da je predsednik republike takoj potem, ko je nastal dvom v pravilnost navedenega postopka izbire letala za izvedbo tega uradnega obiska, javno pozval nadzorstvene institucije, da predmetni postopek javnega naročila preverijo, pri čemer se je v svoji funkciji vzdržal kakršnih koli izjav ali ravnanj, s katerimi bi lahko kakorkoli vplival na nepristranskost in objektivnost nadzora.
Urad predsednika republike je v obravnavani zadevi komisiji predložil vso potrebno in zahtevano gradivo in natančno pojasnil specifične razloge in okoliščine, ki so narekovale temu primerne pogoje in zahtevnost postopkov za nemoten potek uradnega obiska predsednika republike v Bosni in Hercegovini.
Komisija za preprečevanje korupcije je v svojem načelnem mnenju presodila vse navedbe in predložene dokaze in ob tem ugotovila, da je šlo za zelo zahtevne postopke javnega naročila. Ugotovljeno pa je bilo, da bi uradna oseba, ki je izvajala postopek javnega naročila ob upoštevanju načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javnega naročila ter upravljanja z javnimi finančnimi sredstvi, morala opraviti tudi predhodno poizvedbo o cenah letalskih storitev tudi pri ponudnikih, registiranih v Sloveniji. Zaradi tega je komisija ugotovila, da dejanje uradne osebe, ki je bila v uradu predsednika republike zadolžena za izvedbo tega javnega naročila, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, s katero je drugemu omogočila pridobivanje neupravičene koristi in da njeno ravnanje ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Takoj po seznanitvi z načelnim mnenjem Komisije je generalni sekretar Stojan Tramte kot predstojnik Urada predsednika Republike Slovenije ob sprejemanju objektivne odgovornosti za ta konkretni primer predsedniku republike ponudil svoj odstop.
Let predsednika republike Danila Türka na uradni obisk v BiH oktobra lani je stal 89.100 evrov, slovenska ponudnika, ki po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije k oddaji ponudbe nista bila povabljena, pa bi lete zagotovila bistveno ceneje. Oba ponudnika, ki ju je komisija pozvala, da povesta svojo ceno, če bi ju urad pozval k oddaji ponudbe, sta sicer povedala, da imata možnost zagotoviti prevoz z letalom, ki ustreza zahtevam predmetnega javnega naročila. Prvi bi tak prevoz zagotovil za 19.077 evrov, če pa ne bi imeli razpoložljivih zmogljivosti, bi se cena povečala največ na 32.077 evrov, kar je 57.023 evrov manj kot pri ceni izbrane letalske storitve. Drugi letalski prevoznik pa bi, če bi bili povabljeni k oddaji ponudbe, ponudil tri vrste letal. Cena za najem najdražjega, ki je iste znamke kot letalo, ki ga je Urad predsednika izbral, je 50.000 evrov, kar je 39.100 evrov manj kot izbrano. Sledita ponudbi za 39.000 evrov in 23.000 evrov.
Kos: Upoštevati je treba gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi
Na Uradu predsednika republike so sicer povedali, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija – revizijo izbire ponudnika je opravila na poziv predsednika –, da urad po zakonu ni dolžan povabiti ponudnika, registriranega v Sloveniji. S tem pa se ne strinja Kosova komisija, saj ugotavlja, da so temeljna načela javnega naročanja in dolžnega ravnanja uradnih oseb, odgovornih za javna naročila, po katerih bi morale s potrebno skrbnostjo in gospodarnostjo upravljati z zaupanimi javnimi finančnimi sredstvi. "čŒe je nesporno dejstvo, da bi bilo mogoče enako kakovostne cilje doseči z manjšo denarno porabo, so uradne osebe dolžne izbrati cenejšo," še ugotavljajo v komisiji.
Naročilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja
Predsednik republike je naročil revizijo izbire poleta, ki pa ni ugotovila nepravilnosti. (Foto: Dare čŒekeliš)
Komisija je tako sklenila, da je bilo v primeru najema letala naročilo izvedeno v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja in upravljanja z javnimi sredstvi in tako drugemu omogočilo korist – to pa ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije. čŒasovna stiska in drugi zahtevani pogoji ravnanja uradnih oseb, ki so v tem primeru postopek javnega naročila pripravili in vodili tako, da so pozneje po sili razmer morali izbrati občutno dražjega ponudnika, komisije niso prepričali, saj meni, da so imeli dovolj možnosti, da bi pod enakimi pogoji izbrali cenejšega ponudnika. "čŒe je čas, ki so ga imeli na razpolago, dopuščal povabilo ponudnikom, registriranim v tujini, komisija ni našla razumnega razloga, da v prid načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javnega naročila ter upravljanja z javnimi finančnimi sredstvi ne bi mogli opraviti predhodnih poizvedb o zmogljivosti in cenah letalskih storitev tudi pri ponudnikih, registriranih v Sloveniji,“ so še zapisali v načelnem mnenju.
V Uradu predsednika so sicer še povedali, da se slovenski ponudniki najbrž ne bi odzvali, vendar komisija pravi, da gre tu le za domnevo, zato je to stranskega pomena.
Predsednik nima vpliva na izbiro letala
Kosova komisija je sicer Urad predsednika republike pozvala, naj tudi natančno obrazloži dejansko razmerje pristojnosti med institucijo predsednika republike in njegovega urada pri postopkih javnega naročanja. Po pregledani dokumentaciji so na komisiji ugotovili, da predsednik republike "ne samo formalno, pač pa dejansko nima in ne more imeti nobenega vpliva na postopke javnega naročanja, ki jih v okviru pristojnosti izvaja urad“. Ker predsednik z izbiro letalskega prevoznika ni bil seznanjen, je po mnenju komisije razumljivo, da ni imel razlogov zahtevati preverjanje pravilnosti tega postopka.
Predstojnik Urada predsednika je ponudil svoj odstop
Predstojnik Urada predsednika RS Stojan Tramte (Foto: Urad predsednika republike)
Kot so sporočili z Urada predsednika RS je takoj po seznanitvi z načelnim mnenjem komisije generalni sekretar Stojan Tramte kot predstojnik Urada predsednika sprejel objektivno odgovornost za ta konkretni primer in predsedniku republike ponudil svoj odstop.
Iz Urada predsednika so še poudarili, da predsednik Danilo Türk ni imel nobenega vpliva in možnosti odločanja, kako bo urad zagotovil izvedbo njegovega mednarodnega obiska. Poleg tega še navajajo, da so komisiji predložili vso potrebno dokumentacijo in natančno pojasnili specifične razloge in okoliščine najema letala.
Iz urada predsednika so še sporočili, da se je predsednik Danilo Türk danes seznanil z razlogi za odstop in bo po premisleku svojo odločitev sporočil v kratkem.