
Pripadniki obeh kolon vozil, ki sta na pot krenili v noči z 20. na 21. september, so po 20 urah vožnje skozi Hrvaško ter Bosno in Hercegovino prispeli v čŒrno goro, kjer so prenočili, in pot do končne lokacije, vojaškega poligona Krivolak, nadaljevali naslednji dan ob 4. uri čez Kosovo ter po 16 urah vožnje varno prispeli na cilj. Za prevoz preostalih udeležencev je bil organiziran avtobusni prevoz z avtobusom SV. Tako so v
BRZOL preverili sposobnost premeščanja svojih enot zunaj nacionalnega ozemlja. Da je na vadišču Krivolak vse potekalo brez težav, je pomembno poudariti, da pripadniki zračne obrambe makedonske in slovenske vojske že od leta 2007 zgledno sodelujejo.
V letih 2008 in 2009 je bilo na strelišču Krivolak tako pod vodstvom
9. BZO izvedeno tehnično streljanje pripadnikov zračne obrambe makedonske vojske z raketnim sistemom SA-18. Junija 2011 se je v Sloveniji usposabljalo 20 pripadnikov makedonske vojske, in sicer prvič za taktično uporabo raketnega sistema. To je bila priprava na izvedbo taktičnega bojnega streljanja, ki so ga na letošnji vaji Challenge makedonski pripadniki izvedli prvič. Še pred izvedbo vaje so morali makedonski pripadniki zračne obrambe opraviti usposabljanja na simulatorjih v Sloveniji. 26. in 27. septembra so v okviru vaje izvedli tehnično streljanje in opravili vse taktične postopke, ki so bili prikazani na tokratni vaji. Glede na trenutno organizacijsko strukturo je makedonski bataljon zračne obrambe del združenega operativnega centra in je edina enota za protizračno obrambo v vsej makedonski vojski. Bataljon je sestavljen iz poveljstva, poveljniške baterije in baterije zračne obrambe z orožjema SA-18 in SA-13.
Vaja izvedena profesionalno, strokovno in varno Pripadnice in pripadniki stalne ter rezervne sestave
9. BZO so po končanih taktičnih postopkih prihoda na ognjeni položaj na cilje v zraku izstrelili protiletalske rakete SA-18. Cilje so z izstrelitvami svetilnih minometnih min imitirali pripadniki oddelka minometov 120 mm iz 10. MOTB. Z letali
PC-9M, s katerimi so leteli pripadniki
Letalske šole SV, so bile v okviru streljanja na cilje na zemlji odvržene letalske bombe MK82, kar je slovensko vojaško letalstvo izvajalo prvič. Makedonski pripadniki zračnih sil so izvedli streljanje na cilje na zemlji s helikopterji MI-24. 1. brigada in enota za specialno delovanje sta v okviru bojnega delovanja enot vojaškega letalstva in zračne obrambe za izvedbo vaje prispevala usmerjevalce letalskega ognja, tako imenovani Forward Air Controller – FAC, ki so del Tactical Air Control Party, ki ga imenujemo tudi Joint Terminal Air Controller.

Glavni namen vaje Challenge 2011 je bil preverjanje operativnih zmogljivosti enot
BRZOL v bojnih razmerah delovanja in delovanja brigadnega operativnega centra. V okviru vaje je
9. BZO preveril tudi končne operativne zmogljivosti lahke bataljonske bojne skupine. Enote, ki so že avgusta izvedle zaključne priprave za izvedbo premika kot organizacije strelišča v smislu zagotovitve vseh potrebnih organov, so izvedle tudi usposabljanje makedonskih pripadnikov enot zračne obrambe v RS. Enote ZO in LETŠ so urile postopke za izvedbo bojnih streljanj, preizkušen je bil tudi sistem vodenja in poveljevanja. Tako so bile vse sodelujoče enote 15. septembra pripravljene na dejansko izvedbo naloge. Za varno in usklajeno delovanje različnih oborožitvenih sistemov in enot na poligonu Krivolak so skrbeli pripadniki
107. LEBA s kompleksnim sistemom zvez in pripadniki
16. BNZP z mobilnim radarjem kratkega dosega, ki so zagotavljali sliko zračnega prostora, s svojimi kontrolorji pa tudi nadzor in kontrolo zračnega prostora na strelišču.
Uspeh in kakovost taktičnega bojnega streljanja slovenskih in makedonskih pripadnikov so na vaji ocenjevali ocenjevalci iz 9. BZO, ki so ocenjevali vse taktične postopke ter tudi končni rezultat, zadeti cilj. Kot nam je povedal vodja ocenjevalcev stotnik Roman Povh, »sta se tako slovenska kot tudi makedonska enota ZO odlično odrezali«.
Nameščanje bombe zahteva veliko stopnjo varnosti

Tudi letalski tehniki in orožarji so s profesionalnostjo, izkušnjami in znanjem pomembno prispevali h končnemu uspehu izvedbeno izredno zahtevne aktivnosti. Delovali so na letališču Petrovac, kjer je bila izvedena priprava pilotov in letal za taktično bojno delovanje. Že junija so imeli tako imenovano suho vajo. To pomeni, da so tistega dne bombe sestavili, pripeli na letalo in hkrati preverili vse postopke pri izvedbi aktivnosti. Opravili so tudi teste, ali oborožitev deluje. Urjenje je potekalo s pravo bombo, zato pri tem delu ne sme biti improvizacij, navodila se morajo strogo upoštevati. Ob morebitni napaki ne gre le za materialno škodo, ki je v letalstvu zelo visoka, temveč je ogroženo tudi življenje pilota. Letalski tehnik orožar tako še pred delom z bombo v skladišču opravi kakovostni prevzem bomb. Orožarji pripravijo bombe skladno s strogimi varnostnimi standardi, ki opredeljujejo oboroževanje letal v SV in jih obesijo na podkrilne nosilce letala. Do prevoza na stezo imajo bombe mehanske varovalke, ki jih orožar odstrani šele neposredno pred odhodom na letenje na za to odrejenem kraju. Pred letenjem posadke opravijo končno pripravo, ki obsega način odleta glede na veter, način poletanja v formaciji in formiranje formacije v zraku. Nato vsak pilot pregleda svoje letalo in preveri, ali je oborožitev pravilno nameščena na nosilcih.

Pilot mora nato letalo parkirati na »arming point«, kjer orožarji odstranijo mehanske varovalke iz oborožitve. Letalo
PC 9/PC-9M je tako oboroženo, pripravljeno na vzlet in bo poletelo do območja delovanja, znotraj katerega mu je dodeljena cona čakanja, kjer bo pilot vzpostavil stik s FAC-om.
Ko letalo prileti na območje delovanja, mu je dodeljena cona čakanja. Ta se dodeli glede na trenutne razmere na bojišču skladno z drugimi letalniki in rodovi vojske, ki posegajo v zračni prostor (npr. artilerija). V coni pilot vzpostavi stik s FAC-om in opravi prijavo (check-in), ki obsega pozivni znak letala, avtentikacijo (authentication), vrsto in število orožij na letalu itn. Nato FAC predstavi pilotu trenutno stanje na bojišču (situation update), ki obsega grožnje zemlja-zrak, pove, kje je sovražnik in kje so prijateljske enote. Zahtevek za napad je standardni obrazec, sestavljen iz devetih točk (Close Air Support 9-Line Briefing) in obsega natančne informacije o tarči, prijateljskih enotah, grožnjah, smeri napada in izhoda. Po končanem napadu predstavi pilot poročilo o povzročeni škodi, tako imenovani battle damage assessment – BDA.
Lahki raketni vod zračne obrambe uspešno opravil svoje delo Na vaji je sodeloval tudi
9. BZO z lahkim raketnim vodom zračne obrambe (LRVZO), katerega namen je bila aktivna zračna obramba bojnega razporeda enot in objektov pred napadi letal, helikopterjev in brezpilotnih letal na višinah do 3500 metrov. Prednostne naloge LRVZO so tako zaščita objektov pred napadi letal in helikopterjev, zaščita objektov pred opazovanjem iz zraka ter zaščita enot v premiku.

Delovanje raketnega voda se začne s predhodnim izvidovanjem zemljišča. Poveljnik LRVZO je formiral izvidniško skupino in izdal povelje za izvidovanje, v katerem so se natančno določile naloge izvidniški skupini. Ta je izvidovala cone ognjenih položajev in določila elemente bojnega razporeda enote, pripravila shemo razporeda enote, določila orientirje in elemente bojnega zavarovanja ter poročala poveljniku o rezultatih izvidovanja. Ko so bili določeni osnovni in rezervni položaji RO, ki morajo enakovredno omogočati izvedbo naloge, je bilo delo izvidniške skupine končano. Posebno pozornost je morala izvidniška skupina nameniti tudi določitvi radarskega položaja, saj je moral omogočiti dobro radarsko vidljivost in biti varen pred tako imenovanimi mrtvimi conami, iz katerih bi lahko neopaženo priletela morebitna izvidniška letala. Izvidniška skupina je hkrati preiskala teren in določila razpored segmentov LRVZO. Razporeditev vozil mora namreč lahkemu raketnemu vodu omogočiti čim hitrejšo možnost formiranja kolone in izvedbo premika, kar pomeni, da so bojna vozila razporejena tako, da so obrnjena v smer načrtovanega premika. V pripravljalnem rajonu so potekale priprave moštva in vozil za predvideno bojno delovanje, zagotovljeno pa je bilo tudi zavarovanje območja. Vzpostavili so vstopno kontrolno točko, tako imenovano entry control point – ECP, in zvezo z nadrejenim poveljniškim mestom. Poveljnik oddelka je z vezistom kar

najhitreje zavzel svoj položaj in izvedel hitro orientacijo ter postavil oba strelca s strežačema na dodeljene položaje in jim določil glavni sektor delovanja. Sledila je najava cilja s poveljniškega mesta, medtem pa sta strelca spremljala cilj in o tem poročala. Po izstrelitvi sta se raketna oddelka izmaknila na rezervni položaj, njun izmik pa je kril tretji oddelek in na nadrejeno mesto poročal o uspešnosti izvedenega lansiranja. Nato sta se oddelka premaknila nazaj v pripravljalni rajon in svoje delo nadaljevala glede na taktične razmere in nadaljnja povelja. Na vaji je bilo zaradi njene zahtevne izvedbe dobro poskrbljeno tudi za varnost. Zanjo so s helikopterjem MEDEVAC-a skrbeli pripadniki
15. HEB in zdravstvene enote SV, za splošno varnost vseh sodelujočih pa sta skrbela pripadnika 17. BVP. Uspešna in varna izvedba ter odlična koordinacija med vsemi sodelujočimi enotami, ki so na vaji delovale pod vodstvom
BRZOL, sta bili rezultat uspešnih skupnih priprav v preteklem obdobju. Na vaji Challenge 2011 so pripadniki BRZOL in drugih sodelujočih enot SV dokazali, da so kos izzivom in bodo v prihodnjih letih vse znanje in neprecenljive izkušnje z veseljem prenašali na svoje sodelavce.
Videoposnetki: vir MORS
•
bojno streljanje s sistemom igla •
briefing pilotov •
priprava in montaža bomb Mk82 •
piloti in vzlet letal PC-9M •
Učinek bomb Mk82 •
Mil Mi-24 hind •
Mil Mi-24 streljanje •
FAC •
fotogalerija
Besedilo: Nataša Oblak in štabni vodnik Iztok Racman, Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/15 7. oktober 2011
Fotografije: Borut Podgoršek in arhiv 9. BZO