Hrvaška politična elita je pred velikim dvomom. Ali ukiniti bojno letalstvo ali kupiti oziroma obnoviti mige, kupiti stare F-16 ali vzeti na lizing gripne ali eurofighterje. Trenutno ima hrvaško vojno letalstvo le 15 izurjenih bojnih pilotov.

Avtor: Davor Ivankovič‡, vir: vecernji.hr (prevod in priredba članka BP)

Konec oktobra 2011 je iz nemškega mesta Eisenchau vzletelo letalo Cirrus 22 na poti v Split. Nevešč oziroma neresen pilot leta ni prijavil niti ni imel vključene radijske zveze. Avstrijci so letalo opazili dokaj pozno in preden so ga ujeli njihovi evrofighterji je bil že nad Slovenijo. Ker pa Slovenija nima svojih prestreznikov so bili aktivirani italijanski lovci, ki so vzleteli iz baze Grosseto, a ker je baza oddaljena od slovenske meje 350 km je nemško letalo vmes slovenski zračni prostor že zapustilo. Nemec je že letel nad Reko.

Radarji hrvaškega vojaškega letalstva FPS117, ki pokrivajo Hrvaško, BiH, Slovenijo, Madžarsko, Italijo in velik del Srbije in so vključeni v NATO-vo mrežo radarjev so cirrusa že spremljali. Hrvaška ima radarje na Učki, Sljemenu, Papuku, Borincih in na Pelješcu. Par migov-21, ki je bil oborožen z raketami zrak-zrak R-65 in pripravljen na posredovanje je čakal na letališču Pleso več kot eno uro, a kljub temu ni vzletel. Odločeno je bilo, da cirrus ni nevaren in da za miga leti prepočasi, da bi ga lahko ujela. Letalo so pustili in je pristalo v Splitu.

Namesto 150 letov, 40 ur
Hrvaška ima do osem operativnih enaindvajesetic s katerimi lahko nadzira in brani svoj zračni prostor. Tako bo vsaj še do leta 2013, ko bodo morali vse mige prizemljiti, saj se jim bo iztekel rok uporabnosti. Podobno se je zgodilo leta 2003, ko so mige poslali na servis in jim tako podaljšali življenjsko dobo za deset let. Piloti so imeli tako možnost urjenja in letenja. Predvidevali so, da bodo do leta 2013 dobili nova bojna letala in tako zagotavljali suverenost svojega zračnega prostora še naprej. Ponudbe so prihajale, a politični vrh odločitve ni sprejel.

Leta so minevala, vojaški proračun pa se je vse bolj praznil. Piloti so vse manj leteli, letala pa so se vse bolj kvarila. Le volja vzdrževalcev iz Letalsko tehničnega zavoda je omogočila, da je ostalo plovnih vsaj nekaj migov. Piloti so namesto 150 letov na leto, opravili le 40 ur, mlajši piloti še manj, kljub temu, da so migi zelo zahtevni za letenje. Za neizkušene pilote celo nevarni. To se je potrdilo leta 2010, ko sta nad poligonom Slunj trčila dva miga. Pilota sta se kataplutirala, a letali sta bili uničeni. Preiskava nesreče je potrdila človeško napako, pilota pa sta ostala brez službe, kljub temu, da take nesreče spadajo med 'statistično pričakovane'.

Danes ima hrvaško vojno letalstvo v povprečju 15 usposobljenih pilotov, ki lahko letijo z nadzvočnimi migi in, ki bodo, če se bo hrvaški vrh odločil za nakup novih bojnih letal lahko nadaljevali usposabljanje in s tem obrambo hrvaškega zračnega prostora.

Kako prepričati politike
Politiki v teh kriznih časih ne želijo sprejeti odločitve o nakupu novih bojnih letal niti ne želijo povedati koliko bi stalo, če jih ne kupijo. Hrvaška je v Natu in mora prevzeti odgovornost za zaščito svojega neba. čŒe ne bomo imeli lastnega letalstva bomo morali angažirati tuje letalske sile Italijanske in Madžarske. Hrvaško bi to na leto stalo toliko kot obroki za najem bojnih letal, ki jih proizvajalci sedaj ponujajo po izjemno ugodni pogojih.

Izvorni članek
Več: http://www.vecernji.hr/vijesti/hrvatska-bez-pilota-samo-15-ak-ih-je-obuceno-borbene-avione-clanak-366150

Stroški ure letenja
Gripen (Švedska) – ura letenja: 4300 evrov
F 16 (ZDA) – ura letenja: 6400 evrov
EF Typhoon (EU) – ura letenja: 66.000 evrov
MiG 21 (Rusija) – ura letenja: od 3600 do 4800 evrov
F-4F Phantom II (ZDA) – ura letenja: 16.500 evrov
MiG 29 (Rusija) – ura letenja: od 40 do 50.000 evrov

Avtor: Davor Ivankovič‡, vir: vecernji.hr
Foto: Milan Korbar in Borut Podgoršek