Adria Tehnika je z letalsko družbo Swiss Int Air Lines sklenila dogovor o t.i. dolgotrajnem parkiranju (”long term storage”) za predvidoma večje število letal družine Airbus A320. Dolgotrajno parkiranje, ki ga marsikdo poimenuje kar ”letalska koma”, bo deležno še več letal tujih letalskih družb, kateri bodo naslednje mesece ostali na Brniku. 

Družba za vzdrževanje letal z več kot 50-letno tradicijo Adria Tehnika, je s švicarskim nacionalnim prevoznikom sklenila dolgoročni dogovor, da bo za čas prizemljitve dela njihove flote, skrbela za zaščito in zavarovanje letala ter možnost ponovnega letenja, ko bodo za to ponovno potrebe. 

Po naših informacijah dogovor obsega enajst letal družine Airbus A320 dveh švicarskih operatorjev Swiss in sestrskega prevoznika Edelweiss. Prvo letalo je že pristalo prejšnji teden, dve letali Swissa priletita na Brnik še danes, v ponedeljek sledita še dve letali, eno Swissa ter eno Edelweiss-a, v torek pa še peto letalo Swissa. 

Poleg Swiss-ovih, so na dolgotrajnem parkiranju na Brniku pod okriljem Adrie Tehnika tudi nekdanja štiri letala od South African Airways (3x A320 in 1x A319), ki so na Brnik priletela poleti. Čez zimo bodo na Brniku še tri letala Airbus A321 nekdanjega ”počitniškega” britanskega prevoznika Thomas Cook, en Mitsubishi CRJ900 irskega CityJet-a, en Chellenger 870 turkmenijske vlade ter en Mitsubishi CRJ900 v poslikavi nigerijskega prevoznika Arik Air. Večja ali manjša vzdrževalna dela pa v tem času opravljajo na letalih Airbus A319/320 britanskega nizkocenovca easyJet, belgijskega prevoznika Brussels Airlines ter španske Volotee. Pred dnevi je k njim iz Alžirja priletel tudi še en Mitsubishi CRJ900 tunizijske letalske družbe Syphax Airlines ter CRJ200 estonskih registrskih oznak iz Valencie.

Pogovori z nekaj ostalimi prevozniki so še v teku, tako da verjetno bomo na Brniku čez zimo gledali pisano paleto potniških letal, kljub temu, da bo kot kaže letošnja zimska sezona po številu potnikov zelo klavrna. Glede na to, da se upravljalec ljubljanskega letališča Fraport Slovenija, sooča z veliko stisko in manjkom potniškega prometa, je ”rentanje” letališke ploščadi za namen dolgotrajnega parkiranja letal smiselna nadomestna dejavnost v tem času in tudi dodaten vir dohodkov in ob dejstvu, da na Brniku deluje za to usposobljena družba, Adria Tehnika. Po naših predvidevanjih bodo letala parkirana na zahodni strani letališke ploščadi, zahodno od osi spojnice M (”Mike”), ter bodo s tem najmanj vplivala na redne komercialne operacije.

Niso pa to prvi indici o večjem številu parkiranih letal na ljubljanskem letališču v letošnjem letu. Že ob nastanku pandemije in sunkoviti prekinitvi potniških letov, je bil Brnik v ožjem izboru za parkiranje večjega števila letal prevoznikov družine Lufthansa Group, takrat se je po naših informacijah omenjalo letala Lufthanse. Do realizacije ni prišlo.

Kaj je ”letalska koma”?

V začetku letošnjega leta se je s pojavom pandemije koronavirusne bolezni in posledično zaostrovanj pogojev potovanj, letalski potniški promet praktično ustavil. Nihče ni vedel kako se bo izteklo. Letalske družbe katere so imele v svojih flotah večja širokotrupna letala so bila prva, ki so se odločila za dolgotrajno parkiranje, so si hitro morala zagotovit parkirna mesta na letališčih, ki so meteorološko prijazna ter da je na tem območju možna prisotnost vzdrževalno-servisnih ekip letalskih tehnikov ter inženirjev, ki bodo pripravili letalo ter skrbeli zanj v tem času. Med najbolj znanimi letališči za tovrstne storitve so letališča na področju puščave Mojave v jugozahodnem delu Združenih držav Amerike, Alice Springs v Avstraliji, Amman v Jordaniji ter v Evropi, Shannon na Irskem, Kemble v Veliki Britaniji, Teruel v zahodni Španiji in Tarbes ter Chateauroux v Franciji. Sedaj se bo tem presenetljivo pridružil še Brnik. Katere družbe so imele in še imajo možnost parkiranja na letališčih, kjer so njihova vozlišča, so jih parkirala tam, če je seveda dovolj parkirnih in manevrskih površin na voljo, ki ne povzročijo oteženega manevriranja letal v komercialnem prometu.

Več letalskih prevoznikov, ki so se odločili za dolgotrajno parkiranje, je tja poslala večja starejša letala in večina od teh nikoli več ne bo poletela v komercialnem prometu. Tako je Virgin predčasno upokojil vsa letala Airbus A340-600, Delta je upokojila letala MD-80, KLM, Qantas in British Airways so upokojila celotno floto letal Boeing 747-400, itd.

Ko se letalska družba odloči katera letala ostajajo dlje časa prizemljena, se določi kje bodo parkirana, v kolikor gre za dislocirano letališče, letalo do tja preletijo na tehničnem (pre)letu. Po pristanku in končni poziciji parkiranega letala, se začnejo dela usposobljenega letalsko-tehničnega osebja, bodisi s strani prevoznika, bodisi pogodbene družbe za vzdrževanje letal, bodisi kombinacija obojih, ki pripravijo letalo na tako imenovano ”letalsko komo”.

Letalo se more v dneh priprave na dolgoročni parkiranje temeljito zaščititi, da bo po preteku parkiranja na voljo v čim boljšem stanju, brez posledic večmesečnega ”počitka” na prostem. Posebno pozornost se nameni vse vitalnim delom letala, krmilom, senzorjem, hidravliki, rezervoarjem za gorivo, vsem odprtitam, in še bi lahko naštevali. Nič ni prepuščeno samo znanju in izkušnjam posamezne družbe za vzdrževanje letal, ampak so natančni protokoli zapisani v priročnikih proizvajalca letal. Najbolje je, da na kratko predstavimo, na kaj vse morajo pomisliti in storiti inženirji ter tehniki ob pripravi letala na dolgotrajno prizemljitev:

• v pilotski kabini se izključi in zaklene vsa stikala ter krmila, z napajanja se razveže vse vire in porabnike energije, da se prepreči praznjenje baterij;
• s posebno neprozorno folijo se prekrijejo vsa okna, da ne prihaja do bledenja barv v potniški kabini;
• vsi sedeži na letalu se prekrijejo s folijo, ki preprečuje dostop prahu ter nečistoč, da se ohrani trenutno stanje potniške kabine v največji meri;
• tesno se zaščiti in zavaruje pristajalno podvozje ter vse odprtine (motorji, cevi, senzorji, izpuhi, itd.), da se prepreči, nabiranje nečistoč, peska, vode (preprečitev nastanka korozije) ter naseljevanja raznih živih bitij, predvsem ptice imajo rada letala;
• v motorje pri vstopih in izhodih vgradijo sušilne vrečke in indikatorje vlažnosti, katere indikacije redno spremljajo;
• drenaža in zamenjava olja v letalu s posebno inhibicijsko tekočino, ki vsebuje antioksidant za preprečevanje korozije in je po lastnosti zelo viskozna, kar preprečuje njeno usedanje na dnu oljnega sistema ter v oljnih rezervoarjih;
• neprodušno tesnenje vrat za potnike ter tovor. 

Med dolgotrajnim parkiranjem letala kljub vsemu niso povsem prepuščena sama sebi, ampak se morajo na njih delat obdobni pregledi, kakor to predvidevajo priročniki proizvajalcev letal ter motorjev. Tovrstna obdobna opravila obsegajo:

• intervali ročnih premikov rotirajočih se delov motorja – intervali so različno predpisani od motorja do motorja, večinoma pa je vsak interval na vsakih 45 do 90 dni. Občasno se izvede tudi zagon motorjev v prostem teku;
• redno tedensko testiranje goriva na prisotnost vode. Z opazovanjem le tega, se preprečuje rast bakterij in nastanek gliv v rezervoarjih za gorivo. Sčasoma lahko pride do poslabšanja stanja goriva, zato so stalni pregledi izjemno pomembni, da je gorivo sprejemljivo za uporabo takrat, ko pride čas za ponovni zagon motorjev;
• aktiviranje letalskih sistemov in sistemov za nadzor letenja;
• preizkušanje sistemov za prezračevanje;
• mazanje gibljivih in rotirajočih se delov;
• pogosto izvajanja premikov pnevmatik zaradi preprečitve preoblikovanja in sekcijskih poškodb na njih. Pred vsakim premikom ali zagonom se mora podvozje ter vsi gibljivi deli ustrezno podmazati, da ne pride do izsušitve gibljivih delov ter težav z umazanijo;
• osnovno krmiljenje letala;
• redno prezračevanje kabine, da se prepreči nastanek neprijetnih vonjav ter
• čiščenje.

V povprečju se nazaj v letečo stanje lahko pripravi širokotrupno letalo v okoli 100 delovnih urah, ozkotrupna zahtevajo manj časa ter so lahko pripravljena že po okoli 40 delovnih urah na letalu po parkiranju. Včasih se določeni prevozniki pred vpeljavo letala v komercialne operacije odločijo, da bodo pred tem opravili še krajši testni let, v katerem preverijo vse sisteme na letalu, če pravilno delujejo. Praviloma ta testiranja opravijo hkrati s tehničnim preletom iz letališča, kjer je bilo letalo parkirano, do ”domačega” letališča.

Kaj pomeni kratkotrajno parkiranje?

Kratkotrajno parkiranje ali tudi ”aktivno parkiranje” je takrat, kadar je letalo v vsakem trenutku pripravljeno za polet in je cenejša opcija.  Glede na dolžino kratkoročnega parkiranja se določi intervalno preverjanje letala ter letalskih sistemov. Ti so lahko na 7, 15 ali 30 dni. Naloge pri teh pregledih so različne, od krajših vizualnih pregledov, krajši zagon letalskih sistemov, zagon motorjev za približno 15 minut, polnjenje baterij ter cirkulacijo fluidov v letalu. 

Vremenske razmere imajo velik dejavnik na stanje letala po preteku dolgotrajnega parkiranja. Zelo zaželjeno mesto je eno izmed letališč v puščavi Mojave, ker je tam vroče in suho vreme, ki preprečuje nastanek korozije ter vdora vlage.

Zelo presenetljivo je, da so se prevozniki odločili za dolgotrajno parkiranje svojih letal na Brniku, ki nima najbolj prijazne klime. Vlažno zimsko vreme, kljub vsej našteti zaščiti povečuje možnost nastanka korozije in poškodbe materiala, hladne tempertaure pa lahko sčasoma posežejo v razpadanje pnevmatik.

Tudi po preteku dolgotrajnega parkiranja, posebni priročniki za vzdrževanja letala predpisujejo potrebna opravila, ki morajo biti opravljena, da bo letalo znova leteče. Ponovno se mora zagnati celoten sistem ter test le tega, da se potrdi pravilno delovanje in funkcionalnost. Potreben je tudi večkratni zagon motorjev, da se popolnoma nadomesti inhibicijski fluid v oljnem sistemu z oljem.