Na letališču Le Bourget pri Parizu se je od 19. do 25. junija spet odvijal Paris Air Show, oziroma Salon du Bourget. Sejem je tokrat obiskalo približno 380.000 obiskovalcev.

Le Bourget sem tokrat obiskal prve tri dni, reportaža pa bo razdeljena na tri dele. Na sejmu je razstavljalo 2500 podjetij iz 46. držav, na ogled je bilo postavljenih 150 letal. V štirih dneh, ki so bili posvečeni profesionalni publiki, je bilo podpisanih in najavljenih nešteto pogodb, v skupni vrednosti približno 150 milijard dolarjev (za primerjavo je celotni slovenski BDP leta 2022 rahlo presegal 62 milijard $).

Salon du Bourget je v ponedeljek, 19. junija zjutraj tradicionalno odprl francoski predsednik Emmanuel Macron. Sejem je obiskalo 322 uradnih delegacij iz preko stotih držav. V prvem delu poročila se bom osredotočil na vojaško letalstvo in obrambno industrijo, v drugih dveh delih pa na civilno letalstvo in slovensko prisotnost na Salonu.

Letalski program

Od ponedeljka do četrtka, ko je bilo razstavišče odprto poslovnim obiskovalcem je letalski program bil strnjen v približno tri ure. Francozi so spet predstavili večnamensko lovsko letalo Dassault Rafale, ameriško vojno letalstvo pa F-35A Lightning II. Slednja predstava je bila še posebej zanimiva, pilot je prikazal izjemne lastnosti letala tudi pri nizkih hitrostih. Še dva lovca sta poletela v sredo in četrtek: belgijski F-16 v »Dream Viper« poslikavi in španski Eurofighter Typhoon (samo v sredo). Družbi Airbus in Embraer sta prikazali tovorni letali A400M in KC-390 Millennium, dokaj tradicionalen za Pariz je bil tudi nastop starodobnega reaktivnega šolskega letala Fouga Magister. Tudi francoska vojaška helikopterja H-665 Tigre in NH-90 sta se na Le Bourgetu predstavila že večkrat, spektakularen pa je bil tudi prikaz zmogljivosti Airbusovega civilnega helikopterja H160 (vojaško verzijo katerega bodo francoske oborožene sile začele uporabljati predvidoma čez tri leta). Najbolj navdušenim letalogledom ni ušel niti sredin obisk nemškega tovornega letala A400M s posebno poslikavo na repu posvečeno vojaški vaji Defender Europe 2023.

Statični prikaz in izbor novosti

Pri Airbusovem razstavnem prostoru je bilo moč videti francoski leteči tanker A330MRTT, španski Eurofighter Typhoon, transportno letalo C295 v različici MSA, ki je namenjena patruljiranju morja (na sejmu je letalo nosilo začasne španske registrske oznake, že 27. junija pa je bilo dostavljeno irskim oboroženim silam). Predstavili so tudi helikopter H145M nemške vojske s posebno poslikavo na nosu – zobmi morskega psa, madžarski H225M in mock up oborožene različice popularnega Ecureuila, to je H125M. Prisoten je bil tudi mock-up Eurodrona, ki naj bi po zadnjih informacijah prvič poletel leta 2025, pa tudi drona VSR700, ki je namenjen predvsem uporabi iz fregat in rušilcev.

Francoske oborožene sile so v statičnem prikazu predstavile lovca Rafale, različico Rafale M v uporabi vojnega letalstva francoske mornarice, Mirage 2000 v posebni poslikavi “Banc d’essais Rafale 1993-2023”, oboroženi helikopter H175M, NH-90 in še en A400M.

Američani so poleg že omenjenega lovca F-35A sodelovali še z dvemi letali tipa F-16 iz nemškega oporišča Spangdahlem, enim F-16 iz Lakenheatha, tovornim letalom C-130J Hercules, letečim tankerjem KC-46, Boeingom P-8 Poseidon za protipodmorniško in protiladijsko bojevanje (letalo so razvili iz popularnega Boeinga 737-800. Na ogled so bili postavljeni še trije helikopterji in sicer najnovejša različica legendarnega »Chinooka« - CH-47F Block II, AH-64E V6 Apache (tudi v tem primeru gre za najnovejšo varianto tega tipa) in UH-60 Black Hawk.

Embraerjev razstavni prostor sta obogatili kar dve tovorni letali KC-390 Millennium: prvo, ki so ga prikazali tudi v zraku je imelo na trupu napis posvečen komaj doseženi polni sposobnosti delovanja, drugo pa je nosilo oznake portugalskega vojnega letalstva. Prvi KC-390 je na Portugalsko priletel oktobra lani, v aktivno uporabo pa naj bi bil sprejeto enkrat letos. Portugalski pogodbi za nakup petih letal sta sledili še naročili Madžarske in Nizozemske, Millennium naj bi bil tudi favorit v Avstriji, kjer bodo kmalu zamenjali floto že zastarelih C-130K Herculesov. Brazilci so v Parizu predstavili tudi turbopropelerski lahki jurišnik A-29 Super Tucano, ki je v aktivni uporabi skoraj dvajsetih držav. Nedaleč od Tucana je bil parkiran tudi eden izmed večjih konkurentov, Pilatus PC-21. Slednjega uporablja deset držav, med katerimi je tudi Francija.

Diamond je predstavil novo turbopropelersko trenažno letalo Dart-750, ki je opravilo prvi let 12. junija, hitro za tem pa je priletelo v Pariz. V podjetju pričakujejo, da bodo za Darta pridobili EASA certifikacijo naslednje leto. Zanimanje za to letalo, ki ga poganja preverjeni motor Pratt&Whitney Canada PT6A-25C, naj bi izrazilo belgijsko vojno letalstvo, ki bo v naslednjih letih moralo zamenjati floto trenažerjev SF.260.

Italijanski Leonardo je bil tokrat prisoten z lahkim jurišnikom M346FA, trenažerjem M345 (pri slednjem še odpravljajo določene razvojne napake), helikopterjem AW169M s smučkami italijanske Finančne straže v specialni poslikavi, saj je to prvi helikopter tega tipa dostavljen Guardii di Finanza in dronom Falco Xplorer, ki je bil javnosti prvič prikazan oborožen z raketami zrak-zemlja Brimstone.

Francoska družba Turgis&Gaillard je prvič pokazala Aaroka, brezpilotno letalo ki spada v katerogorijo MALE (Medium Altitude Long Endurance). Uporabljeno bo za zračni nadzor in uničevanje ciljev na kopnem. Dron naj bi opravil prvi let še letos, največja teža ob vzletu je 5,5t, največji bojni tovor pa kar 3 tone. Oborožen bo z vodenimi raketami in bombami, po izračunih pa bo lahko neprekinjeno letel do 24 ur.

Tudi Turki so poskrbeli za nekaj čisto novega, saj so na prvi dan sejma prvič pokazali mock up srednje-težkega helikopterja T925. Poganjala ga bosta motorja Motor Sich TV3-117VMA-SBM1V, če pa le ti ne bodo na voljo, saj jih Motor Sich izdeluje v Ukrajini, kjer divja vojna, pa so pri družbi TAI (Turkish Aerospace Industries) pripravljeni razviti nov tip motorja. Prva uporabnica T925 bo po napovedih turška vojska. Motorji ukrajinske družbe Motos Sich so vgrajeni tudi v jurišni helikopter TAI Atak II, ki je prvič poletel letos aprila, mock-up pa je bil prav tako razstavljen v Parizu. TAI je tudi priznan proizvajalec dronov, na sejmu so se predstavili z mock-upi Anke in dvomotornega Aksungurja. Slednjega že uporabljajo oborožene sile Turčije in Kirgizistana, naročili pa sta ga tudi Alžirija in Angola. Oborožitev predstavljajo vodene in nevodene bombe ter rakete. Poleg tega je bilo mogoče videti tudi manjši model Anke III, dron naj bi prvič poletel enkrat ta mesec, bojni tovor pa bo, po načrtih, 1,2t.

Kitajska AVIC (Aviation Industry Corporation of China) je uradno predstavila model oboroženega drona Wing Loong-X (WL-X). Razstavni prostor družbe so krasili razni modeli, od dronov družine Wing Loong do lovca pete generacije Čengdu J-20. Zanimanje za kitajske proizvode je bilo veliko, obiski uradnih delegacij, predvsem iz afriških držav, so se kar vrstili.

Veliko je bilo razstavljalcev iz Daljnega Vzhoda, omenil bom še paviljon Južne Koreje, ki se še veseli večmilijardnega posla s Poljsko za 48 lahkih jurišnikov KAI FA-50, večje število havbic in samohodnih havbic, obenem pa išče priložnosti za domačo letalsko in obrambno industrijo tudi drugod po Evropi. Japonci tokrat niso razstavljali letal (leta 2019 smo lahko na statičnem prikazu občudovali bodisi transportno letalo Kawasaki C-2 kot tudi P-1, ki je namenjen boju proti podmornicam in sovražnim ladjam). Oba tipa letal še čakata na uspeh na tujih trgih, v domači uporabi sta se že oba izkazala, prodaja drugim državam pa, zaenkrat, žal ni bila uspešna.

Med redko videne goste lahko uvrstimo Beechcraft Super King Air 200 malteških oboroženih sil, ki je opremljen z radarjem za pomorski nadzor. Podobni vlogi je namenjeno tudi letalo DHC-6 Guardian 400, ki sta ga razstavljali avstrijsko podjetje Airborne Technologies in De Havilland Canada. Prav ta avion je bil na ogled že na prejšnjem Le Bourgetu, pred štirimi leti in je trenutno, glede na oglas objavljen na spletni strani avstrijskega podjetja, na prodaj. Družba Airborne Technologies je sicer pred kratkim oznanila nov poslovni uspeh. Poskrbela bo za opremo dveh letal DHC-6-300 z nadzornim sistemom LYNX. Letali, v lasti družbe Zimex Aviation, bosta naslednje leto predani v uporabo danskega Ministrstva za obrambo za obdobje osmih let.

Kot zanimivost naj omenim še Dassaultovo razstavo maket lovca Rafale v barvah trenutnih in bodočih uporabnikov. Med maketami je bilo mogoče videti tudi letalo z oznakami hrvaškega vojnega letalstva, ki pričakujejo dostavo prvih šestih Rafalov v naslednjem letu.

Zračna obramba

Vojna v Ukrajini dokazuje izredno pomembnost zračne obrambe. Nekatera protiletalska orožja, kot je nemški Gepard, ki so v modernejših vojskah že bila postavljena v rezervo, so se izkazala za izredno učinkovito orožje proti samomorilskim dronom Shahed – Geran 2, po drugi strani pa smo priča tudi vedno večji uporabi vse bolj naprednih sistemov elektronskega bojevanja.

Države članice zveze NATO so v Ukrajino dostavile veliko število vodenih raket in drugega orožja, prazna skladišča pa bodo morala čimprej zapolniti z novim orožjem. Vojske se torej začenjajo pospešeno ukvarjati z nabavo, ena izmed prednosti pa je prav v zračni obrambi. Celo Slovenija naj bi, po poročanju časopisa Delo, kmalu podpisala pogodbo za nakup dveh baterij protiletalskih raket kratkega dosega IRIS-T.

Obrambna industrija se je novim izzivom tajno pripravljala že več časa, tako da so v Parizu predstavili kar nekaj novosti, ki so plod večletnih raziskav.

Evropska družba MBDA je javnosti razkrila Aquilo, koncept rakete namenjene prestrezanju hipersoničnih izstrelkov. Model tristopenjske rakete je nastal po petih letih dela. Projekt podpirajo Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska, prvi sistemi pa naj bi bili predani v uporabo v letu 2030. Izraelski Rafael je predstavil model rakete Sky Sonic, ki je namenjena prestrezanju hipersoničnih izstrelkov. Tudi v tem primeru gre za večstopejsko raketo, ki so jo pri Rafaelu tajno razvijali že več let. Rafael je na sejmu razkril še novo raketo zrak-zrak Sky Spear, ki ima kapaciteto prestrezanja bodisi ciljev na kratkem kot tudi na dolgem dosegu. Več podatkov o projektu zaenkrat niso podali, je pa orožje trenutno v končnih fazah razvoja in predstavlja precejšnjo inovacijo glede na podobne sisteme trenutno v uporabi, ki so prvotno namenjeni bojevanju le na kratkem, srednjem ali dolgem dosegu.

Na samem sejmu je bilo podpisanih ali predstavljenih javnosti več pogodb. Belgija, Ciper, Estonija, Francija in Madžarska so z MBDA podpisale pismo o nameri skupnega nakupa večjega števila sistemov zračne obrambe kratkega dosega Mistral 3. Francoski Safran je z Estonijo podpisal pogodbo za dobavo dveh radarjev tipa Ground Master 400 Alpha z dosegom kar 515 km. Radarja se bosta pridružila sistemom GM400, ki so že več let v uporabi v estonskih oboroženih silah.

Ameriška korporacija Raytheon Technologies se je ravno na dan začetka sejma preimenovala v RTX.

Hčerinska podjetja družbe so Collins, Pratt&Whitney in Raytheon. Prav Raytheon je v tednu, ko se je odvijal Salon du Bourget, slavil rekordno naročilo raket zrak-zrak srednjega dosega AIM-120 D-3 and C-8 AMRAAM v višini kar 1,15 milijard $. Pogodbo je podjetje podpisalo z ameriškim Ministrstvom za obrambo, same rakete pa bodo dostavljene 18. državam. Američani so z Raytheonom podpisali še aneks, v vrednosti 254 milijonov dolarjev, k pogodbi iz decembra 2022 za rakete zrak-zrak kratkega dosega AIM-9X Sidewinder. Dodatek predvideva dobavo še 571 raket in z njimi povezanimi deli za ameriško vojno letalstvo, vojno mornarico in tuje partnerje.

Dodatne novice in zaključek

Za konec še nekaj novic, ki jih nisem še omenil. Projektu FCAS (Future Combat Air System) so decembra 2022 sodelujoče države namenile 3,2 milijarde €, v Parizu pa so v vlogi opazovalke sprejeli v program še Belgijo. Večnamenski lovec šeste generacije naj bi prvič poletel pred koncem tega desetletja, mock up NGF-a (Next Generation Fighter) pa je bil tudi letos razstavljen na istem prostoru kot pred štirimi leti.

Airbus je 21. junija oznanil da je španski parlament odobril nabavo šestih letal C295 MPA, ki bodo nadomestila že upokojena letala tipa Lockheed P-3 Orion za namene patruljiranja morja in protipodmorniškega delovanja. Španci bodo navabili tudi deset avionov C295 MSA, ki bodo postopno nadomestila že zastarela letala tipa CN235 MSA.

Grška vojska je pri francoskemu Safranu naročila štiri drone Patroller in s tem še dodatno utrdila že odlično sodelovanje na obrambnem področju med državama.

Leonardo in Airbus sta v Parizu podpisala memorandum o soglasju za skupno nastopanje na trgu integriranih trenažnih sistemov. Dogovor po vsej verjetnosti predstavlja konec razvoja Airbusovega programa Airbus Future Jet Trainer, ki je bil prvotno namenjen nadomeščanju španske flote reaktivnih šolskih letal Casa C-101 Aviojet, in odpira nove možnosti za prodajo letal M346.

Italijani so se veselili tudi pogodbe z japonsko Kawasaki Heavy Industries (KHI) za dodatno naročilo helikopterjev MCH-101 za japonsko mornarico. Ta že vrsto let uporablja deset helikopterjev MCH-101 in tri CH-101, prav vse pa bodo tudi nadgradili. Število na novo naročenih helikopterjev ni bilo razkrito.

V Parizu je vsake dve leti mogoče videti sedanjost in prihodnost letalske in vesoljske industrije, je kraj, kjer se predstavniki največjih podjetij srečajo in najavijo nove pogodbe, predvsem za civilno letalstvo, saj so (razumljivo) postopki javnih naročil daljši. Sejem je in bo pomembno stičišče tudi za obrambno industrijo, kar potrjuje veliko število razstavljavcev in uradnih delegacij, ki so se tudi letos zbrale v Parizu.

Več fotografij in posnetkov z dogodka si lahko ogledate na našem Instagram profilu sierra5net, highlight PAS 23.

Naslovna fotografija: Rafale - Anthony Guerra, EFA - Alex Marc, LAS