V drugem delu poročila iz Pariza bomo predstavili najpomembnejše novice iz področja civilnega letalstva, od urbane mobilnosti do rekordnega naročila družbe IndiGo. Opisi letalskega programa in statičnega prikaza veljajo za dneve med katerimi je bilo razstavišče odprto samo profesionalni publiki.

Trajnostno letalstvo in urbana mobilnost

Letošnji Salon je posvetil veliko pozornosti trajnostnemu letalstvu. Pred štirimi leti so v Franciji že govorili o ukinitvi notranjih letov na krajših razdaljah, takrat pa se je to zgledalo še malo verjetno. Evropo je kmalu zatem zaustavila pandemija, francoska vlada je v tem obdobju finančno podprla nacionalnega prevoznika Air France, v zameno pa se je le ta odpovedal notranjim letom med mesti, ki jih hitri vlak TGV poveže v manj kot 2,5 urah. Zakon so odobrili letos maja, okoljevarstvenike pa ni najbolj prepričal. V Sloveniji bi sicer, glede na slabo razvito železniško infrastrukturo, lahko odprli več notranjih letalskih povezav.

Za postopen prehod k brezogljičnemu letalstvu igra vedno pomembnejšo vlogo uporaba biogoriv (Sustainable Aviation Fuel – SAF). Vse več letalskih družb delno že uporablja tovrstna goriva in vse več motorjev deluje tudi s 100% uporabo SAF, kar pripomore k znižanju emisij do 85% v primerjavi z gorivi iz fosilnih virov. Skupna proizvodnja in uporaba, razne statistike in tudi napovedi za prihodnost biogoriv vse do leta 2035 so prosto razpoložljive na Boeingovi spletni strani »SAF dashboard«, ki je dosegljiva na sledeči povezavi: https://sustainabilitytogether.aero/resources/saf/saf-dashboard/ . Dashboard so predstavili prav v Parizu.

Druga, okolju prijaznejša rešitev, je uporaba vodika. Airbus je že pripravil več konceptov, med drugim »Blended-Wing Body« (BWB), letalo s kapaciteto preko 200 potnikov. Ameriško podjetje Zeroavia je že razvilo več letalskih motorjev na vodik oz. na gorivne celice. Serijsko proizvodnjo za motorje letal do 19 sedežev naj bi zagnali v manj kot dveh letih, v Parizu so že prejeli naročilo za 250 motorjev s strani kalifornijske letalske družbe Air Cahana, katere glavni cilj je prav doseg brezogljičnosti v letalstvu. Vodik je zanimivo gorivo in bo v prihodnosti igralo veliko vlogo pri zamenjavi fosilnih virov energije, oviro pa zaenkrat še vedno predstavlja njegova proizvodnja.

Velika podjetja namenjajo sredstva tudi za razvoj hibridnih letal, kar je pričal demonstrator TBM 900 Ecopulse, ki je nastal v sodelovanju Daherja, Safrana in Airbusa. Prototip ima, poleg motorja in propelerja v nosu, na krilih še šest električnih motorjev, ki poganjajo manjše propelerje. Po obsežni fazi testiranja načrtujejo letos jeseni prvi let, pri Daherju pa se pripravljajo na serijsko proizvodnjo hibridnih letal od leta 2027.

Posebno vlogo v urbani mobilnosti bodo prevzeli eVTOL zrakoplovi (electric Vertical Take-Off and Landing –električni letalnik z navpičnim vzletanjem in pristajanjem). Ameriško podjetje Archer Aviation je v sodelovanju z avtomobilskim orjakom Stellantis razvil eVTOL Midnight in ciljajo na proizvodnjo 650 letalnikov letno že v letu 2025. Tudi veliki proizvajalci se zanimajo za ta segment, Boeing je letos prevzel lastniško podjetja Wisk Aero, ki razvija brezpilotni električni taxi Generation 6 za štiri potnike. Podobna demonstratorja razvijajo tudi pri Airbusu (štirisedežni City Airbus in enosedežni Vahana). Razvoju eVTOL-ov mora slediti tudi učinkovita zakonodaja, ta pa bo preložila začetek uporabe letečih taxijev.

Letalski program

Letalski program je, med dnevi za profesionalno publiko, odprl (razen v četrtek) eVTOL (electric Vertical Take-Off and Landing – električni letalnik z navpičnim vzletanjem in pristajanjem) Volocopter Volocity VC-200, ki ga poganja kar 18 električnih motorjev. Nemški proizvajalec napoveduje prihod zračnih taxijev v večja mesta že v naslednjih letih. Čast prvega leta električnega letala na Le Bourgetu sicer pripada Pipistrelovemu Alpha Electro, ki se je tukaj predstavilo že leta 2019, tako da je bil letošnji nastop že drugi. Francosko podjetje Innovavis je prikazalo jadralno letalo Sol.Ex., ki je sposobno samostojnega poletanja, saj ima vgrajen elektromotor, sončne celice ki prekrivajo krila pa omogočajo polnitev električnih baterij. Pred publiko je nastopilo še eno jadralno letalo tipa Swift, program katerega je bil posvečen akrobatskemu letenju.

Boeing je v Parizu prikazal kar dve eksperimentalni letali in sicer 737 Max 10 in 777X-9. Prvo je največje letalo v družini 737, tipsko certifikacijo pričakujejo v naslednjem letu, na krovu je prostora za do 230 potnikov. Drugo pa je največje dvomotorno letalo na svetu, stroški uporabe in emisije pa naj bi bili za 10% nižji od konkurence (A350). Tudi okna so precej večja od A350, primerjavo je bilo mogoče videti prav v kabini testnega letala. Tudi Airbus je v Parizu predstavil čisto novo letalo, oziroma A321XLR z dosegom kar 7560 km (15% več od A321LR). Letalo so zasnovali za čezoceanske polete, največja kapaciteta je 220 potnikov, proizvajalec pa zagotavlja 30% manjšo uporabo goriva glede na prejšnjo serijo letal družine A320 in kar 45% manjšo ceno obratovanja v primerjavi s trenutnimi širokotrupnimi letali, s katerimi letalske družbe danes opravljajo veliko večino “long-haul” letov. Prav te dni sicer odmeva novica, da bo, zaradi modifikacij ki jih je zahtevala Evropska Agencija za varnost v letalstvu EASA dolet letala manjši od napovedanega za vsaj 320km. Embraer je, tako kot pred štirimi leti, predstavil letalo E195-E2 v specialni poslikavi “Tech Lion”. Letalske predstavitve na mitingih imajo namen prikazati izjemne sposobnosti posameznih letal, tako da je bilo v Parizu možno videti zelo strme vzlete in precizne manevre pri nizkih hitrostih, ki jih navaden potnik na potniškem letalu (na srečo) zelo verjetno ne bo nikoli izkusil. Prav s takimi manevri je presenetil prikaz ATR-72-600F družbe FedEx. Med poslovnimi letali je bilo mogoče videti v zraku Dassault Falcon 6X. Edini civilni helikopter v zraku je bil Airbusov H160, drzen demo let pa ni razočaral niti ljubitelje vojaških lovcev. Spektakularen je bil tudi nastop akrobatskega letala Mudry CAP 10 BK.

Statični prikaz

Na statičnem prikazu je bilo mogoče videti in obiskati več potniških letal. Letali Boeing 777X in 737 MAX 10, ki sta tudi odleteli testni prikaz, sta še eksperimentalni, notranjost pa ni spominjala ravno na tipična potniška letala. V kabini obeh je nameščenih več cistern za balast, kilometri kablov, veliko senzorjev in nekaj računalnikov s katerimi inženirji med letom nenehno spremljajo in registrirajo veliko število parametrov. Z zbranimi podatki letali še dodatno razvijajo in pripravijo na certifikacijo.

Prvič se je mednarodni publiki predstavila tudi bodoča savdska letalska družba Riyadh Air. Njihov Boeing 787-900 Dreamliner je prebarvan v atraktivno vijolično barvo, notranjost kabine pa zaenkrat niso razkrili. Riyadh Air so Savdijci ustanovili marca letos, pri Boeingu pa so naročili 39 letal Dreamliner, z opcijo za nakup še 33. Prvi komercialni let naj bi opravili v letu 2025, izvršni direktor družbe pa je Tony Douglas, ki je že opravljal isto funkcijo v Etihadu od 2018 do 2022.

Qatar Airways in Airbus sta marca letos dosegla dogovor po večletni »odvetniški bitki« zaradi pojava razpok v več letalih tipa A350 katarske družbe. Na Salonu so tako predstavili prav eno letalo A350-1000, Pariz je obiskal tudi izvršni direktor Qatar Airwaysa Akbar Al Baker, ki je skupaj s predsednikom Gulfstreama, Markom Burnsom, predstavil najnovejšo pridobitev hčerinske družbe Qatar Executive, zasebno letalo G700. Let iz ameriške Savannah do Pariza je G700 opravil v pičlih sedmih urah in 19. minutah, kar predstavlja svetovni rekord. Letalo bo prvi komercialni let za Qatar Executive opravilo v naslednjih mesecih, v floto pa bodo dodali kar deset letal tega tipa. Qatar Executive je razstavljal tudi luksuzni Airbus A319 ACJ, ki je namenjen prevozu do 19 oseb v največjem udobju – na krovu je prostor tudi za spalnico z zakonsko posteljo in prostorno kopalnico.

Pri Airbusu so pokazali A321 LR ameriške družbe Jet Blue. Prav to letalo je 29. junija tudi opravilo prvi let nove linije med Parizom in New Yorkom. V kabini je prostora za 138 potnikov, 24 v poslovnem razredu (konfiguracija 1-1, s »full flat« sedeži). Vse več družb se tudi za daljše polete odloča za uporabo ozkotrupnih letal, saj je ura letenja le teh veliko cenejša v primerjavi s širokotrupnimi letali. V tem primeru ne na račun udobja potnikov, saj so sedeži tudi v economy razredu primerljivi oz. bistveno boljši od tistih pri marsikateri družbi, ki za daljše lete uporablja širokotrupna letala.

Potnikom prijazna je tudi notranjost letala A220-300, ki ga francoski prevoznik Air France uporablja za lete po Evropi. V kabini so sedeži postavljeni v konfiguraciji 3-2, veliko je prostora tudi za prtljago, na vsakem sedežu sta nameščeni tudi dve reži (USB-A in USB-C) za polnjenje elektronskih naprav. Podoben komfort nudi kabina Embraerja E195 E2 družbe Helvetic Airways, ki je bil na ogled pri Embraerju. Glede na Airbusovega konkurenta so sedeži v kabini Embraerja v konfiguraciji 2-2, tako da ima vsak potnik dostop do hodnika ali okna. Letala družine E2 se lahko pohvalijo s kar 10% manjšo uporabo goriva v tem razredu in so za kar 65% tišja od prve generacije E-jetov.

Na razstavnem prostoru ATR-a so predstavili Azulov ATR 72-600, ki je kmalu po Salonu poletel do Brazilije k končnemu uporabniku. Zanimanje za ATR je bilo med poslovnimi obiskovalci veliko.

Med poslovnimi letali so izstopali modeli domačega Dassaulta: Falcon 2000XLS, Falcon 6X in Falcon 8X, poleg teh pa še mock up kabine Falcona 10X, ki bo prvim kupcem na voljo proti koncu leta 2025 in bo konkuriral s kanadskim Bombardierjem Global 7500 in Gulfstreamom G700.

Prav Gulfstream je, poleg že omenjenega G700, bil prisoten z modeli G280, G500, še enim G700 in najnovejšim prototipom G800, ki je bil v Evropi že predstavljen na sejmu EBACE. Drugi prototip je prvič poletel ta mesec.

Švicarski Pilatus je razstavljal prevererjeno turbopropelersko poslovno letalo PC-12 in reaktivno poslovno letalo PC-24, ki lahko vzleta in poleta tudi iz travnatih stez.

Češki Let Aircraft Industries je postavil na ogled L 410 NG, oziroma posodobljeno različico STOL letala Turbolet, ki ga ima v uporabi tudi Slovenska vojska. Nov dizajn kril, podaljšan nos in motorja GE H85-200 dajeta verziji NG več prednosti, med katerimi je tudi povečanje največje vzletne teže za kar 500 kg v primerjavi z L 410.

Francosko podjetje Oyonnair se je na Salonu predstavilo s poslovnim letalom P-180 Avanti II v MEDEVAC konfiguraciji, katerega uporabljajo za transport bolnikov znotraj Evrope.

Francoski Daher je razstavljal lahki letali Kodiak in TBM 960. Daher je leta 2019 prevzel podjetje Kodiak, ki je prvotno izdelovalo model Kodiak, Socato pa je odkupil že 2015.

Iz Avstrije sta prileteli dvomotorni letali Diamond DA 42-VI in DA 62 MPP, slednje se uporablja bodisi v civilne kot vojaške namene.

Podjetje Voltaero je v Parizu pokazalo prototip hibridnega letala Cassio 330, ki ga poganja šest-valjni motor Kawasaki. Prva naročila za Cassio 330 so pri Voltaeru prejeli že v Ženevi na sejmu EBACE.

Ameriško podjetje Bell Helicopter Textron je razstavljalo bodisi lahki helikopter Bell 505 Jet Ranger kot Bell 429. Še par helikoterjev (en Guimbal Cabri in EC 120B Colibrì) je bilo na ogled na razstavnem prostoru francoske skupine DCI, ki se med drugim ukvarja tudi s šolanjem vojaških pilotov.

Omembe vredna je bila tudi prisotnost replike dirkalnega letala Caudron C.460 Rafale. Salon je avtomobilsko podjetje Renault izkoristilo za predstavitev novega modela avtomobila Rafale.

Naročila

Airbus

Tokrat smo bili že prvi dan sejma priča rekordni pogodbi, saj je indijski nizkocenovni prevoznik IndiGo podpisal naročilo za kar 500 letal družine A320. Prevoznik ima že v floti 264 Airbusovih letal (162 A320neo, 79 A321neo, 21 A320ceo in 2 A321 freighter-ja). Od leta 2005 so pri IndiGo-ju od Airbusa naročili že 830 letal (nazadnje oktobra 2019 kar 300 A320neo). Da je Indija eden izmed najbolj pomembnih in hitro rastočih trgov civilnega letalstva pa je potrdilo tudi naročilo letalske družbe Air India. Ta je že februarja z Airbusom podpisala pismo o nameri (LOI), v Parizu pa potrdila naročilo skupaj kar 250 letal in sicer 140 A320neo in 70 A321neo, 34 A350-1000 ter šest A350-900. Savdski nizkocenovnik je naročil še 30 letal družine A320neo, skupno so Savdijci od ustanovitve naročili 120 letal A320neo, vključno z desetimi A321XLR.

Pomemben uspeh je Airbus dosegel tudi v Srednji Ameriki in sicer pri nizkocenovcu Volaris. Pogodbo sta podjetji sicer podpisali že jeseni 2022, javnosti pa razkrili prav na Salonu. Mehiška družba je največji operater družine A320 v latinski Ameriki, prvo letalo so naročili leta 2006, trenutno čakajo na dostavo kar 143 A320neo, prav vsa letala bodo poganjali motorji družbe Pratt&Whitney. Lizinška hiša Avolon je podpisala memorandum o soglasju (MOU) za nakup 20 A330neo (leta 2014 je postala prva  naročnica tega tipa letala), obenem pa je spremenila naročilo letal A320neo v enako število A321neo. V floti danes ima kar 616 Airbusovih letal.

Pri avstralskem Qantasu so potrdili naročilo devetih A220-330. Letala bivše družine CSeries uporablja 16 letalskih družb, skupno so pri Airbusu, odkar so prevzeli program od Bombardierja, zabeležili skoraj 800 naročil. Philippine Airlines so naročile devet letal A350-1000. Na krovu bo prostora za 380 potnikov v treh razredih (business, economy in premium economy), uporabljali jih bodo za povezave s Severno Ameriko. V floti sicer že imajo dve letali A350-900. Najmanj številno naročilo na sejmu je Airbus prejel od Air Mauritiusa in sicer za tri A350-900. Afriški prevoznik že uporablja štiri letala tega tipa, z novim nakupom pa nameravajo povečati število povezav z Evropo in Južno Azijo.

Podpis dveh pogodb so oznanili tudi pri Airbusovi hčerinski družbi Airbus Helicopters. Švicarsko podjetje Europavia (distributer družbe za Švico in Lihtenštajn) je naročilo šest helikopterjev H125, pristanišče Le Havre pa en H135 s katerim bo nadomestilo AS365 N3 Dauphin trenutno v uporabi.

Boeing

Tudi pri Boeingu so se veselili pomembnega naročila iz Indije, saj je Air India podpisala pogodbo za nakup 190 letal 737 MAX, 20 787, 10 777X z opcijami za dostavo še dodatnih 50 737MAX in 20 787 Dreamlinerjev, skupaj torej do 290 letal, kar je tudi največje naročilo ki ga je do danes prejela ameriška družba iz katerekoli južnoazijske države. Pri Boeingu napovedujejo veliko rast potniškega prometa v Južni Aziji, temu bo sledilo tudi povečanje flot prevoznikov iz sedanjih 700 do 2300 letal. Indijski nizkocenovnik Akasa Air, ki je pričel z operacijami lani avgusta, je naročil še dodatna štiri letala 737 MAX 8. Floto prevoznika sestavlja 19 letal 737 MAX 8, v naslednjih letih pa pričajujejo dostavo še 53 avionov 737 MAX 200.

Lizinška družba Avolon je poleg podpisa pogodbe pri Airbusu naročila še 40 letal 737 MAX 8, ki bodo dostavljena med leti 2027 in 2030.

China Airlines je z Boeingom zapečatila naročilo za osem dodatnih 787-9 Dreamlinerjev in nekoliko spremenila lanskoletno naročilo za 16 letal 787-9 s šestimi 787-10 (skupaj 18 787-9 in 6 787-10). Air Algérie je potrdila nakup osmih 737 MAX 9, hkrati pa podpisala MoU za dve tovorni letali 737-800 BCF. Luxair, ki bo septembra začel leteti tudi med Ljubljano in Luksemburgom, je postal prvi evropski naročnik letala 737 MAX 7. Naročilo štirih letal tega tipa sledi pomladnemu naročilu štirih 737 MAX 8. Nazadnje je lizinška hiša Air Lease Corporation naročila še dva 787 Dreamlinerja, s tem je Boeing letos dosegel kar 250 naročil letal tega tipa.

Embraer

Brazilski proizvajalec je tudi letos požel kar nekaj uspehov. V Parizu so oznanili da je skrivnostni kupec 15. letal E195-E2, za katere nakup je bila pogodba podpisana januarja letos, lizinska hiša Azorra. Zgoraj že dvakrat omenjena lizinska hiša Avolon pa je pri Embraerju naročila 10 letal E195-E2 za potrebe kanadskega regionalnega prevoznika Porter Airlines. Konfiguracija kabine bo omogočila prevoz do 132 potnikov v enem samem razredu (economy). American Airlines je za hčerinsko družbo Envoy (bivša American Eagle) potrdilo nakup sedmih E175. Envoyevo floto preko 130 letal sestavljajo v celoti avioni družine E170/175. Šest novih E195-E2 je naročila tudi družba Binter, s sedežem na Kanarskih otokih, ki je že pred štirimi leti, prav v Parizu, podpisala pogodbo za dve letali E195-E2. S kitajskim podjetjem pa je Embraer podpisal sporazum o sodelovanje za tovorno konverzijo (P2F) dvajsetih E190 in E195. V naslednjih dvajsetih letih Brazilci napovedujejo potrebo po 600 tovornih letalih razreda E190/195, od katerih 200 samo na Kitajskem. Tovorna različica E190F ima največjo kapaciteto 13.150 kg tovora, E195F pa 14.300 kg. Pri Embraerju so prav v Parizu predstavili napovedi za trg v naslednjih 20. letih. Predvidevajo da bo letalski promet na svetovni ravni rastel za 3,2% letno (največ v Aziji 4,4%), kar bo privedlo do povpraševanja 1.1000 novih letal s kapaciteto do 150 potnikov, oziroma 8790 reaktivnih letal in 2210 turbopropelerskih letal v skupni vrednosti 650 milijard dolarjev.

ATR

ATR je na sejmu oznanil podpis naročila za šest letal ATR 72-600 s strani tajvanske družbe Mandarin Airlines. Prva dostava je predvidena že letos, zadnja pa leta 2025. Podjetje že upravlja s floto devetih letal istega tipa. Malezijski prevoznik Berjaya Air pa je podpisal pogodbo za nakup dveh letal ATR 72-600 v nenavadni business konfiguraciji z dvema stoloma v vsaki vrsti in stranskim prostorom za prtljago. Letali bosta predvidoma predani v uporabo leta 2025 in 2026.

Na novinarski konferenci je sicer ATR oznanil še nekaj letos že podpisanih naročil in sicer za tri ATR 72-600 (Azul Airlines, z dodatno opcijo za še dve letali), osem ATR 72-600 (trije neimenovani naročniki) in tri ATR 42-600 (dva neimenovana naročnika). V prejšnjem letu je evropsko podjetje dostavilo le 25 od preko 30 načrtovanih avionov, letos pa ciljajo na 40 dostav.

De Havilland of Canada

Kanadski proizvajalec je v Parizu razkril novo, modernizirano različico legendarnega dvomotornega letala Twin Otter. DHC-6 Twin Otter Classic-300G bo, poleg prenovljene kabine in avionike, imel malenkost večjo kapaciteto tovora in bo letel na daljše razdalje hvala lažji teži konstrukcije. Rentabilnost se bo ob tem povečala za 8%. Peto generacijo priljubljenega letala je že požela zanimanje pri več operaterjih, na tiskovni konferenci je DHC naznanil 45 naročil oz. podpisov LOI za nakup. Prvi naročnik je Jetcraft Commercial (10 letal), indijski regionalni prevoznik flybig je podpisal LOI za 10 letal in pogodbo za dve DHC-6-400 (s tem bo postal prvi operater serije Twin Otter v Indiji), na Salonu je pogodbo za nakup dveh -300G podpisalo še podjetje Zimex. Identitete preostalih naročnikov podjetje ni razkrilo.

Kar dve pogodbi so pri DHC sklenili tudi z našimi južnimi sosedi Hrvati in sicer za MRO šestih Dashov 8-400 Croatia Airlines in za podaljšanje programa Maintenance Plus (“M+”), ki obsega MRO servise šestih letal za gašenje požarov CL-415, do leta 2025.

Povratek potniških nadzvočnih letal in zaključek

Se po upokojitvi Concorda spet vračajo letala, ki bodo potnike prevažala z nadzvočno hitrostjo? Pri Boom Supersonicu se že več let pripravljajo prav na to. Kmalu bo iz letalske baze Mojave v Kaliforniji poletel dvosed - demonstrator XB-1, katerega bodo uporabljali za dodatne raziskave in teste pred začetkom produkcije potniškega letala Overture, ki naj bi do 80 potnikov prepeljalo do skoraj 8000 km daleč s hitrostjo 1,7 Macha. Poganjali ga bodo štiri turboventilatorski motorji »Symphony«, ki jih razvijajo v sodelovanju z GE Additive in so zasnovani za uporabo biogoriv. Naročila oz. interes za nakup so že prejeli od družb American Airlines, United Airlines in Japan Airlines, zanimanje je izrazilo tudi ameriško vojno letalstvo. Proizvodnjo prototipa Overture naj bi zagnali naslednje leto, prvi let je načrtovan v letu 2027, tipska certifikacija pa leta 2029.

Podjetje Destinus, s sedežem v Švici, ima še bolj ambiciozne cilje. Na Salonu je podjetje razstavljalo tudi prototip drona Destinus-1, ki je prvič poletel letos maja. Prototip Destinus -3, ki so ga prvič pokazali prav v Parizu, pa naj bi letel že naslednje leto. To bo tudi prvi nadzvočni dron ki ga bo poganjal motor na vodik. Prvo potniško hipersonično letalo, Destinus S, naj bi poletelo med leti 2030 in 2032. Letelo naj bi s petkratno hitrostjo zvoka, na krovu pa bo prostora za 25 potnikov. Kasneje bo sledil Destinus L s kapaciteto 300 do 400 potnikov. Pri projektu sodeluje približno 30 podjetij, med njimi tudi Airbus in Boeing.

V Parizu je bilo tudi tokrat veliko novega, od prototipov že letečih letal do konceptov, ki obstajajo samo na papirju. Letalstvo se hitro razvija, pri tem se spreminja tudi koncept mobilnosti in se pojavlja vse več modelov letalnikov, ki spominjajo na tiste v znanstveno fantastičnih filmih izpred petdeset ali več let. Svet se prav tako razvija in prav zato ne presenečajo rekordna naročila indijskih družb. Zahodni proizvajalci potniških letal zaenkrat uspešno ohranjajo skorajšnji monopol, proizvodnjo letal pa selijo vedno bolj tudi v Azijo, čim bližje končnim uporabnikom. Vse to bo prineslo mnogo priložnosti, podjetja ki bi te priložnosti rada izkoristila pa se bodo spet srečala v Parizu čez dve leti.

Več fotografij in posnetkov z dogodka si lahko ogledate na našem Instagram profilu sierra5net, highlight PAS 23.