Z razvojem najsodobnejših taktičnih simulatorjev za letenje in usposabljanje pilotov Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska in slovensko podjetje AFormX uvajajo nov segment naprednega taktičnega šolanja. Ta pristop je zanimiv tudi za največje svetovne proizvajalce letalnikov. Slovenija s projektom TAK-LET-SIM postavlja nove standarde naprednega šolanja pilotov v virtualnem svetu.

Na javnem razpisu, izvedenem leta 2023 v okviru projekta razvojno-raziskovalnih in inovacijskih aktivnosti Ministrstva za obrambo, je bilo izbrano podjetje AFormX. Odločitev je temeljila na njihovih odličnih kompetencah, inovativnosti in tehnični usposobljenosti. Podjetje je v preteklosti denimo že izdelalo 30 simulatorjev za letenje z letali Alpha trainer X-Alpha, ki so jih izvozili na vse celine sveta razen Avstralije, ter simulator za bojno letalo Mig-21, ki ga je mogoče preizkusiti v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Direktor Direktorata za logistiko Ministrstva za obrambo mag. Željko Kralj je pojasnil, da so raziskovalno-razvojni in inovacijski projekti namenjeni dolgoročnemu razvoju zmogljivosti Slovenske vojske ter sistema zaščite, reševanja in pomoči. Ob tem je dodal: »Ti projekti povečujejo razvojne zmogljivosti in učinkovitost nacionalne obrambne industrije ter spodbujajo sodelovanje med podjetji pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij. Cilj vsakega razvojnega projekta je doseči najvišjo tehnološko stopnjo, ki omogoča proizvodnjo in uvedbo v operativno uporabo. Pri širši proizvodnji in certifikaciji pa je mogoča tudi prodaja na tuje trge.«

Projekt TAK-LET-SIM je bil zasnovan za uvedbo sodobnih tehnologij, kot sta virtualna in mešana resničnost, v usposabljanje in urjenje letalskih posadk Slovenske vojske. Glavni cilj je bila vzpostavitev naprednega simulacijskega okolja, prilagojenega specifičnim taktičnim nalogam, ki jih izvajata operativni letalski enoti 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe. Poudarek je bil na razvoju taktičnega usposabljanja pilotov letal in helikopterjev, s ciljem doseči visoko stopnjo pripravljenosti za kompleksne operacije. Namestnik poveljnika 15. brigade podpolkovnik Gregor Virant je povedal,  da projekt omogoča vzpostavitev taktičnega letalskega simulacijskega okolja s štirimi komponentami: natančnimi fizikalnimi in vizualnimi modeli letal in helikopterjev, napredno digitalno simulacijo slovenskega terena, možnostjo povezovanja simulatorjev za skupinsko taktično usposabljanje ter integracijo individualnih in skupinskih taktičnih scenarijev. »Simulatorji bodo izboljšali kakovost usposabljanja, kar bo prispevalo h kakovostnejši, zanesljivejši in varnejši izvedbi zahtevnih operativnih nalog. Poleg tega bodo omogočili urjenje za kompleksne taktične scenarije, vključno z opravljanjem potencialnih bojnih nalog,« je še pojasnil Virant.

Direktor podjetja AFormX Sašo Knez je pojasnil, da so v okviru projekta izdelali tri simulatorje ter pripravili virtualni model Slovenije. »Razvili smo simulatorja virtualne resničnosti za letalo PC-9 Hudournik in helikopter AS532 Cougar. Digitalna modela delujeta na strojni opremi, ki sestavlja fizični del simulatorja. Poleg tega smo razvili simulator za mešano resničnost za letalo PC-9 Hudournik,«je pojasnil. Pri analizi mehanskega polsimulatorja za nadgradnjo letala PC-9 v različico Hudournika, so ugotovili, da obstoječe elektronske komponente niso uporabne. Zato so zasnovali nove komponente, kot so sistem HOTAS (angl. Hands on Throttle and Stick), WCP (angl. Weapons Control Panel) ter UFCP (ang. Up-Front Control Panel). Sistema mešane resničnosti zdaj združuje sliko virtualne kabine z realnimi elementi, kot so UFCP, pilotska planšeta in tablica, ki je sinhronizirana z gibanjem letala v simulacijskem okolju. Podjetje je tudi izboljšali virtualno simulacijsko okolje Slovenije, ki vključuje digitalni model višin, orto-foto tapete z barvno usklajenostjo ter generične in specifične objekte. Med najpomembnejšimi so kompleks Kočevske Reke, objekti na vadbišču Poček ter letališče v Cerkljah ob Krki.« Podpolkovnik Virant je izpostavil, da tako podrobno simulacijsko okolje omogoča opravljanje nalog v natančno določenem operativnem okolju. »Posadke se lahko usposabljajo za specifične taktične postopke na realističnih terenih, kar presega zgolj osnovno letenje. Simulatorji omogočajo pripravo za kompleksne taktične scenarije in zagotavljajo visokokakovostno, natančno in stroškovno učinkovito usposabljanje za operativne in potencialne bojne naloge,« je dejal. Poudaril je tudi, da simulatorji virtualne in mešane resničnosti omogočajo povezovanje več simulatorjev, kar podpira izvajanje usklajenih nalog in kompleksnejših taktičnih vaj. Možnost povezovanja z drugimi simulacijskimi okolji, vključno s simulatorji kopenskih enot, pa še razširja obseg usposabljanja.

Dolgotrajno letenje v simulatorju virtualne resničnosti lahko povzroča slabost. Direktor podjetja AFormX Sašo Knez se je na te pomisleke odzval z razlago, da so za preprečevanje neželenih učinkov, ki jih povzroča nizka stopnja osveževanja zaslonov v vizualnem prikazovalniku, uporabili najnaprednejšo razpoložljivo strojno opremo. Ta je posebej zasnovana za poganjanje simulacijskega okolja. Pri razvoju so vključili tudi procesor podjetja Intel trinajste generacije, ki združuje zadostno število jeder in visoko hitrost izvajanja kalkulacij na enem jedru.

Vizualni prikazovalnik simulatorjev za PC-9M in AS532 Cougar temelji na sistemu virtualne resničnosti Varjo VR3. Ta omogoča ločljivost na ravni človeškega očesa, kar je zelo pomembno za letalske simulatorju, zlasti zaradi potrebe po jasnem prikazu podrobnosti, kot so številke na števcih. Poleg očal sistem VR3 za optimalno delovanje potrebuje tudi programski del, ki je sestavni del simulacijskega okolja. Simulator je opremljen  še z dodatnim  vizualnim prikazovalnikom – monitorjem na dotik. Ta omogoča konfiguracijo simulatorja, na njem pa lahko zunanji opazovalec tudi spremlja izvedbo simulacije. Zvočni sistem sestavljajo dva prednja zvočnika in subwoofer, nameščen za pilotovim sedežem, kar zagotavlja realistično zvočno izkušnjo. Simulator uporablja simulacijsko okolje X-Plane različice 12. Za potrebe mešane resničnosti so izbrana očala finskega proizvajalca Varjo, model XR-4, ki imajo vgrajene kamere z avtomatskim fokusom in omogočajo zunanje sledenj z baznimi postajami. Za izboljšanoo uporabniško izkušnjo je v simulatorje vgrajen Brunnerjev ekosistem senzorike in povratne sile, prilagojen za geometrijo krmil, skladno z dejanskimi letalniki. Poleg tega so v podjetju AFormX razvili maske za mešano resničnost, ki pilotu omogočajo uporabo planšete, tablice in panela UFCP med simulacijo. »Modeli so izdelani v enakem merilu kot izvirniki in so izjemno vizualno privlačni. Strojna oprema je vrhunska, integracija pa je izvedena na visoki ravni, s poudarkom na robustnosti,« je sklenil opis simulatorjev Sašo Knez.

Sinergija med tremi oblikami usposabljanja – letenjem, simulatorjem letenja ter simulatorji virtualne in mešane resničnosti – zagotavlja celovit pristop k izobraževanju in usposabljanju pilotov. Dejansko letenje omogoča neposreden stik z letalom in okoljem, simulator letenja zagotavlja temeljito vadbo rednih in izrednih postopkov, simulatorji virtualne in mešane resničnosti pa omogočajo popolno okolje za pripravo na specifične taktične in bojno-operativne naloge. Skupaj omogočajo pripravo posadk na celoten spekter nalog, ki jih zahtevajo sodobne ter kompleksne (vojaške) letalske operacije.

Poveljnik 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe polkovnik Janez Gaube je poudaril, da je glavni cilj projekta vključitev naprednih tehnologij, kot so simulatorji, ki so rezultat domačega znanja in inovativnosti, v izobraževanje in usposabljanje pilotov. Simulatorji bodo pilotom letal in helikopterjev omogočili vadbo v simuliranih okoljih, kjer bodo lahko pridobivali izkušnje v različnih situacijah, tudi v izrednih razmerah in med kompleksnimi misijami, ne da bi pri tem ogrožali sebe ali opremo. Polkovnik Gaube je še dodal, da bodo simulatorji omogočali natančno spremljanje napredka pilotov in zagotavljanje takojšnjih povratnih informacij. To bo znatno izboljšalo učinkovitost učenja in izpopolnjevanja njihovih veščin. Skupna vrednost projekta TAK-LET-SIM znaša 370.000 evrov.

Po uradnem prevzemu simulatorjev bodo v 15. brigadi začeli šestmesečno intenzivno testiranje, v okviru katerega bodo preizkusili vse zmogljivosti simulatorjev. Po tem obdobju bodo lahko natančneje ocenili njihove prednosti in slabosti ter opravili revizijo pričakovanih koristi pri uporabi teh simulatorjev za pripravo in usposabljanje v taktičnem letenju v Slovenski vojski.