Prihodnje leto bosta znana pustolovca Bertrand Piccard in André Borschberg poskusila z letalom Solar Impulse 2, gnanim izključno na sončno energijo, obleteti Zemljo. Projekt dveh letal, vreden 120 milijonov evrov, se je začel pred dvanajstimi leti. 9. aprila so ga v Payernu predstavili svetu. 
Hangar na vojaškem letališču v Payernu, izdelan izključno iz lesene konstrukcije, da vedeti, da so ljudje, ki so ga financirali in konstruirali, naklonjeni naravi. Notranjost hangarja pa je razkrila še mnogo bolj ambiciozen in k naravi naravnan projekt. Letalo Solar Impulse 2, ki ima razpetino krila kar 72 metrov in tehta pičlih 2.300 kilogramov.
Zanesljivo, zmogljivo in udobno
Letalo je razvijalo 80 inženirjev, ki so s pomočjo partnerjev sestavili optimalne rešitve, da bi dosegli svoj cilj. Izjemne performanse letala Solar impulse 2 so dosegli s testiranji na letalu Solar Impulse 1, ki je bilo demonstrator novih tehnologij. Z njim so opravili prvi dnevno/nočni let preko Združenih držav Amerike in na ta način dokazali, da lahko z akumulirano sončno energijo letijo tudi ponoči.. André Borschberg, ki je zadolžen za tehnično plat letala, je povedal: »Prvo letalo je demonstriralo, da lahko letimo podnevi in ponoči. Drugo letalo je v vseh pogledih drugačno. Imamo 80 partnerjev, ki ne prihajajo iz letalske industrije, pravzaprav le dva od njih. Ostali 
prihajajo iz drugih področij in njihova motivacija je razviti napredne tehnološke rešitve za njihove proizvode in ne za letalstvo.« Ob tem je Borschberg izpostavil Bayerjevo izolacijsko peno, ki bo ščitila pilota pred ekstremnimi temperaturnimi nihanji. Pilotska kabina, ki ima volumen le 3,8 kubična metra niti ne bo ogrevana niti ne bo pod tlakom. To pomeni, da so morali razviti izjemno lahko in gosto izolacijsko peno, ki bo čim bolj ohranjala toploto v kokpitu. S to peno bodo zaščitene tudi baterije in vitalni deli opreme letala.
Razpon krila letala je optimiziran za najmanjši induciran upor in največjo površino krila. Na krilu so vgrajene sončne celice, ki bodo štirim 13,5kW brezkrtačnim motorjem zagotavljale potrebno energijo. Na krilu, trupu in repu je vgrajenih kar 17.248 monokristalnih silicijevih celic, debeline 135 mikronov, ki hkrati predstavljajo tudi oplato zgornjih površin letala. Pridobljena energija se bo shranjevala v litij polimerne baterije s kapaciteto 260 Wh/kg baterije. Te skupaj tehtajo 633 kilogramov, vgrajene pa so v gondole motorjev. Električni motorji bodo preko reduktorja poganjali dvokrake propelerje (premera 4 m), ki se bodo vrteli z največ 525 vrtljaji na minuto. Celotni izkoristek energije od motorja do propelerja je kar 94 odstotkov. 
Letalo bo lahko letelo na višini 8500 metrov z najvišjo hitrostjo 140 km/h. Ponoči se bodo postopoma spuščali na višino 3000 m, kjer bodo leteli z 45 km/h. Povprečno bo letalo v 24 urah preletelo 2400 km. Krilo je sestavljeno iz 140 kompozitnih reber, ki so med seboj oddaljene po pol metra. Kar 83 odstotkov konstrukcije letala pa je iz kompozitnih materialov na osnovi ogljikovih vlaken.
Psihološka priprava
Poleg letala bosta velikim obremenitvam podvržena tudi oba pilota. Prav zato veliko pozornost namenjajo psihološkim pripravam. Bertrand Piccard, ki je sicer tudi psihiater in psihoterapevt, je o pripravah na dolge in osamljene lete povedal, da se pripravlja z jogo in hipnozo: »Hipnoza je zelo uporabna. Psihično ločim glavo in telo. Telo torej spi, glava pa je budna. Oči imam odprte in preverjam inštrumente, medtem ko telo spi, kar pomeni, da se v hipu lahko posvetim samo letenju.« Tudi André Borschberg posveča veliko pozornost psihološki pripravljenosti. »Najprej sem se naučil tako imenovano polifazično spanje. V štirih dneh sem spal dve uri. V intervalih šestkrat po dvajset minut. Sproščam se z 
jogo in meditacijo. Razvil sem tudi dihalne tehnike, da se umirim, pridobim moč in se samo hipnotiziram. To mi pomaga, da se spočijem, ne da bi spal. Kar precej časa sva te načine preučevala v simulatorju letenja. Bertrand 72 ur lanskega decembra, jaz pa pred dvema letoma. Gre predvsem za to, da se spoznaš, da prepoznaš utrujenost in veš kako se odzvati v okoliščinah.« Med testiranji v simulatorju so pozorno spremljali vse njune življenjske funkcije. Nad njunim stanjem med letenjem bo bdel tudi virtualni pilot, ki bo nadziral početje letala in zbudil oziroma opozoril pilota, če bo let izven dovoljenih parametrov. Pilot bo imel na voljo večnamenski sedež, ki mu bo omogočal fizično razgibavanje in tudi opravljanje potreb. Piccard ga je kljub preprostosti opisal kot sedež v poslovnem razredu. V kabini bodo še padalo, kisikove jeklenke, hrana, pijača in komplet za reševanje z mini raftom. Pilota bosta vsak dan potrebovala 2 kilograma hrane, 2,5 litra vode in liter energijskih pijač.
Pot s ciljem
Pot bodo začeli na Bližnjem vzhodu prihodnjo pomlad. Vodila jih bo preko Indije, Burme, Kitajske, Pacifika, ZDA, Atlantika in 
Južne Evrope oziroma Severne Afrike nazaj na izhodišče. Trajala bo tri mesece, od tega bo 20 dni letenja. Piccard in Borschberg se bosta menjavala po vsakem letu. Postanki bodo namenjeni popravilom letala in ozaveščanju ljudi o pomembnosti obnovljive energije za prihodnost človeštva. »Med ljudmi in politiki bomo promovirali uporabo obnovljive energije in novih tehnologij. Industrija, ki nas podpira, pa bo to tehnologijo dala na trg, da jo bodo ljudje lahko uporabljali. To pomeni, da bodo ustvarili nova delovna mesta in ustvarjali dobiček. Porabo svetovnega prebivalstva bi lahko prepolovili, če bi obnovljivo energijo uporabljali povsod,« je ob srečanju pripovedoval Piccard. Podporna ekipa petnajstih inženirjev bo skrbela za brezhibnost letala in načrtovala pot. Pomembni bosta predvsem navigacijska priprava in natančna 
meteorološka napoved. Letalo namreč ni konstruirano za letenje v slabih vremenskih razmerah. Vzletanje in pristajanje je načrtovano za zgodnja jutra in večere, ko se vetrovi umirijo, hkrati pa je v okolici letališč najmanj prometa. Zaradi velikega razpona krila in minimalnega pristajalnega podvozja bodo ob vzletu in pristanku tehniki letalo spremljali z električnimi kolesi in preprečili udarec konca krila ob tla.
Testiranje letala se bo začelo v maju v Švici. »Vse nas najbolj motivira to, da se bo s tem projektom znižala poraba energije na čim več področjih in se tako zmanjšal negativni vpliv na okolje. V vozilih, hišah, razsvetljavi, beli tehniki … Naš cilj je, da dokažemo, da se da doseči neverjetno s čisto energijo. Dovolimo si razmišljati drugače. To je naša rešitev,« je prepričan Bertrand Piccard.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
Nazadnje urejano na Torek, 03 Marec 2015 00:43