Inženirska akademija Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju slovesno podelila članske listine trinajstim novim rednim članom in sedmim novim izrednim članom, ki prihajajo iz
Akademija je listino podelila tudi novi častni članici Akademije, astronavtki slovensko-indijskega rodu Suniti Williams. Sunita Williams je v vesolju preživela skupaj 322 dni na dveh misijah. Njen čas bivanja v odprtem vesolju, 50 ur in 40 minut, je šesti najdaljši čas bivanja v odprtem vesolju ameriških astronavtov vseh časov. Njenih 195 dni je še vedno ženski rekord za najdaljši vesoljski polet, kot tudi največje število izhodov v odprto vesolje, 7.
Slovesne podelitve na Brdu se je udeležila tudi Sunita Williams, ki je povedala: »Zelo sem počaščena in se akademiji zahvaljujem za to prestižno nagrado.« in nadaljevala s kratkim govorom, kjer je izpostavila izgradnjo ISS. »Ko sem leta 1988 prišla v Naso je bila ISS še na papirju. Prve sestavne dele ISS so poslali v vesolje Rusi potem še Američani. Imela sem možnost videti ISS med sestavljanjem. Konfiguracija se je zdela zelo čudna. V šoli sem se naučila, da če ni lepo oblikovano ne bo lepo letelo. ISS, kljub temu lepo leti. Naučila sem se tudi, da mora človek kdaj pasti. Pasti je v redu, da se naučiš nekaj novega. To je del testiranj. Hkrati se naučiš nekaj novega. Ko sem bila na ISS drugič je bila te ža dokončana. Velika je kot jumbo jet in lepo leti. Na ISS veliko raziskujemo. Pomembno pa je tudi sodelovanje držav, ki so omogočile projekt ISS.« je zaključila Williamsova.
V torek je Sunita Williams v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani spregovorila o svojih izkušnjah v vesolju skozi predavanje z naslovom Space Travel and Herman Potocnik Noordung Ideas.
Inženirska akademija Slovenije je leta 2003 častni naslov podelila očetu Boeinga 747 Josephu F. Sutterju , dve leti kasneje pa tudi specialistu konzultantu v vesoljski agenciji Nasa profesor doktorju Dušanu Petraču.
Ustanovitev Inženirske akademije Slovenije sega v leto 1995. Skupina slovenskih znanstvenikov s področja tehniških in naravoslovnih znanosti ter uglednih inženirjev, članov društva SATENA, je 21. junija 1995 ustanovilo Inženirsko akademijo Slovenije (IAS) z namenom, da se ustvari platforma za politiko in formiranje razvojnih perspektiv proizvodnih industrij, znanstvenih in tehnoloških raziskav ter kvalitetnega inženirskega in menedžmentskega študija v Sloveniji.
Vir: ias.si
Foto: Borut Podgoršek
