Stanko Šerc, upokojeni pilot, je pri svojih 84-letih še vedno strasten ljubitelj letal in vsega kar leti po zraku. Včeraj je tako prišel ”pozdravit” tudi svoje nekdanje ”delovno mesto”, letalo Douglas DC-6B.
Letalo je letnik 1958, izdelano v Santa Monici v Združenih državah Amerike po naročilu jugoslovanske letalske družbe JAT oziroma Maršala Josipa Broza Tita, ki je želel luksuzno letalo za svoja potovanja.
Tita in njegove goste je deset let po vsem svetu varno pilotiral tudi Mariborčan, Stanko Šerc. Stanko si je vzel čas in včeraj prišel na Letališče Edvarda Rusjana Maribor in s solznimi očmi pospremil pristanek legendarnega letala pod Pohorjem. Stanko je bil vidno ganjen in ga je nekaj vleklo v letalo, češ, ”to je del mene, del mojega življenja”. Takoj po pristanku je Šerc šel najprej do sprednjega kolesa, ter ga poljubil. Vsem prisotnim, nam je za trenutek šel srh skozi telo in koža se nam je od spoštovanja Stanka, do letala, kar naježila.
Letalo, ki je bilo parkirano neposredno pred terminalom mariborskega letališča so si lahko s terase ogledali tudi obiskovalci letališča, ki jih je med opoldanskim klepetom na terasi presenetilo to edinstveno letalo.
Ob kratkem pogovoru z njim nam je dejal: ”Jaz sem ga zelo rad letel, Tito ga pa ni imel rad. Letel je namreč prenizko (največ 7000 metrov) in na vsaki daljši poti, so morali opravljati tehnične postanke za oskrbo z gorivom.” To po pilotovih besedah Titu ni bilo všeč, zato je letalo nato kmalu zamenjal z Boeingom 727, Douglasa pa prodal zambijskemu predsedniku Kennethu Kaundi. Ko ga Kaundi ni več uporabljal so ga parkirali na letališču v Lusaki. Zgolj po naključju je DC-6B na letališču opazil Chris Schutte, iz majhne letalske družbe v Windhoeku in ga kupil. Do leta 1999 so v Schuttejevem podjetju letalo uporabljali za panoramske polete nad zahodno Afriko. Marca 2000 so ga kupili Flying Bullsi. Letalo so temeljito obnovili in po treh letih in več deset tisoč delovnih urah je bilo letalo končno kot novo. Letalo je sedaj v lasti Flying Bullsov in del flote, ki je vidna tudi v Hangarju 7 na salzburškem letališču.
Fotografije: Davor Golec
