EliFriulia pomagala gasiti na Cerju

Oceni ta prispevek
(5 glasov)
14 Okt 19
Napisal Aljoša Jarc Prebrano 717 krat
Objavljeno v Novice

Avgusta je pri gašenju požara na Cerju, poleg dveh helikopterjev Slovenske vojske, sodeloval tudi helikopter Civilne zaščite Furlanije Julijske Krajine. Z Edijem Furlanom, vodjo prodaje pri družbi EliFriulia, smo se pogovarjali o gašenju požarov iz zraka v Italiji, helikopterski nujni medicinski pomoči in s tem povezanimi temami. Also in English

Kako ocenjujete sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi gasilci pri gašenju požara na Cerju? Kako mislite da bi lahko tovrstna sodelovanja še izboljšali?

Pri gašenju požara na Cerju je šlo za dobro opravljeno ekipno delo. Naš helikopter je bil v stanju pripravljenosti, saj smo bili obveščeni, da se ogenj nevarno bliža italijanski meji. Helikopterja Slovenske vojske sta že gasila požar na slovenski strani, ko so ognjeni zublji dosegli italijansko mejo smo se jima pridružili. Še en naš helikopter je bil v polni pripravljenosti a ni poletel, ker smo požar pravočasno ukrotili.

EU bi morala delati na tem, da se odpravijo še obstoječe ovire na mejah, predvsem ko sta ogroženi varnost in zdravje prebivalcev. V preteklosti smo že odlično sodelovali s Slovenci, na primer med skupnimi vajami. To naj predstavlja začetek za prihodnost.

EliFriulia je bila ustanovljena leta 1971 in je helikopterska družba z najdaljšo tradicijo v Italiji. Kdaj ste prvič uporabili helikopter za gašenje požara?

Z gašenjem požarov smo poskusno začeli s projektom v 80. letih prejšnjega stoletja s helikopterjem Aerospatiale SA315B Lama. Dandanes pri tem uporabljamo preverjene procedure, odlično usposobljene in izkušene pilote.

V Sloveniji uporabljata helikopterje za gašenje požarov izključno vojska in policija. V Italiji je sistem zelo različen. Kako bi ga predstavili našim bralcem?

V večini primerov opravljajo letalsko gašenje požarov z zraka podizvajalci (privatne firme), ki jih izbere Javna uprava med družbami, ki imajo dovoljenje za delo v zraku. Vsaka dežela ima pri tem različne stopnje avtonomije. Tako je v Furlaniji Julijski Krajini pogodba sklenjena med privatno družbo in deželno Civilno zaščito, v Sardiniji sklene pogodbo neposredno dežela, v drugih deželah pa specifična Agencija za varstvo gozdov. Glede na velikost območja in njegove lastnosti je v pogodbi predvidena uporaba enega ali več helikopterjev, na letni ali sezonski ravni.

V Furlaniji Julijski Krajini se pogodba ne omejuje samo na gašenje požarov, temveč vključuje tudi iskanje in reševanje (SAR), in druge dejavnosti ki zahtevajo uporabo helikopterja kot, na primer, vzdrževanje gorskih koč, anten in nadzor zemeljskih in snežnih plazov.

Kako je organizirano EliFriulino delo za Civilno zaščito Furlanije Julijske Krajine in koliko to stane davkoplačevalcem?

Za potrebe Civilne zaščite je na razpolago 365 dni na leto helikopter AS350B3. Ecureuil poleti v roku petnajstih minut od prejetja zahteve za intervencijo, leti pa samo podnevi. Na pogorišče naenkrat odvrže do 1000 l vode. Dodatne helikopterje lahko pošljemo v primeru večjih gozdnih požarov, naravnih katastrof (npr. lanskoletno neurje »Vaia« ) in v vseh primerih, ko je to potrebno. Operativna baza je v Tolmeču (Tolmezzo), mestecu severno od Vidma ki ga obkrožajo Karnijske Alpe.

Pogodba s Civilno zaščito je sklenjena na podlagi javne ponudbe, kar nudi najboljše razmerje kakovost/cena v prid prebivalcem dežele FJK.

Lahko delite z nami letošnje statistike gašenja požarov v Furlaniji Julijski Krajini? Koliko osebja je potrebno, da helikopter odleti tipično misijo?

Do konca avgusta smo v naši deželi naleteli 320 ur, pri tem smo večkrat sodelovali tudi pri gašenju požarov.

Posadko helikopterja sestavljata pilot in tehnik. Med gašenjem je na helikopterju prisoten samo pilot. Ob potrebi se v delo vključi še dodatne operaterje na zemlji, ki skrbijo za tankanje goriva, pomagajo pri oskrbi vode za gašenje iz umetnih bazenov ipd.

Delujete tudi v drugih italijanskih deželah in v tujini?

Letos skrbimo za gašenje požarov iz zraka tudi v Venetu, Toskani in Sardiniji. V zadnjih treh letih smo delovali v Španiji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni Gori, Albaniji in nenazadnje tudi v Sloveniji.

Koliko helikopterjev imate v floti? V katerih področjih ste še aktivni in katero področje predstavlja temeljni posel EliFriulie?

Našo floto sestavlja 16 helikopterjev in tri letala: trije Airbus Helicopters H145, en EC135T2+, sedem AS350B3, en Robinson R66 Turbine in štiri R22 Beta II, dve letali Cessna C152 in eno C172 G1000.

Naša družba je imetnica vseh potrebnih evropskih (EASA) dovoljenj za opravljanje komercialnih prevozov potnikov (kot so HEMS, prevoz potnikov, offshore operacije), specializirane operacije (dela v zraku, zunanji prevoz tovora…), razpolagamo s certifikati za izvedbo vseh stopenj vzdrževanja na tipih letal in helikopterjih v naši floti, in še drugimi tipi. Poleg tega imamo še ATO priznano letalsko šolo za pridobitev licenc privatnega, komercialnega in prometnega pilota bodisi za letala kot za helikopterje.

Podjetje je investiralo (in še vlaga) v dvomotorni Airbusov helikopter H145. S tem modelom helikopterja bomo še bolj prisotni in kompetitivni v HEMS (helikopterska nujna medicinska pomoč) sektorju. To je tudi temeljni posel naše družbe in sektor ki prinaša največjo korist prebivalstvu. Pri opravljanju tega nas označujejo visoka tehnologija, izurjenost, profesionalnost in izkušnje ki naredijo razliko. Pri EliFriulii nam je to zelo pri srcu.

O HEMS-u je večkrat govora tudi v slovenskih medijih. Italija še vedno nazaduje pri nočnem reševanju s helikopterji. V določenih deželah ponoči sploh ne letijo, Furlanija Julijska Krajina pa je bila med prvimi, ki je ustanovila redni sistem, februarja 2018. Zakaj je do tega bilo potrebno toliko čakati? Kateri so bili največji izzivi v prvih mesecih operacij?

Uvedba EASA Reg. 965/2012 predstavlja ključ do izboljšanja HEMS operacij v nočnem času. Trenutno zagotavljamo HEMS servis 24 ur na dan, ponoči naše posadke uporabljajo očala za nočno opazovanje (NVG).

Proces, ki je privedel do uvedbe nočnega reševanja je bil vse prej kot enostaven. Upoštevati je treba namreč investicije v nove tehnologije, helikopterje, šolanje posadk... Vsaka izboljšava ima določeno pripravljalno dobo med katero se procedure izvajanja spreminjajo in se možne prednosti nenehno preverjajo.

Katera je Vaša vizija glede helikopterske industrije v prihodnosti? Ciljate tudi na slovenski trg?

Industrija, z izjemo oil&gas sektorja, raste. Novi sektorji se povečujejo, kot npr. podpora vetrnim elektrarnam, druge tradicionalne niše spet rastejo. To se dogaja tudi pri prevozu tovora: vse več uporabnikov se raje poslužuje helikopterja za dvig tovora ne samo v visokogorju, temveč tudi na gradbiščih, kjer sta najem in postavitev žerjava predraga.

HEMS je sektor v katerem nastopa največ inovacij, to je delo pri katerem nisi nikoli naveličan. Pri tem vidimo priložnost za srednje velike operaterje, kot smo mi, ki lahko nudijo uporabnikom fleksibilnejše rešitve od tistih, ki jih ponujajo mednarodne firme.

S Slovenijo smo sosedi, z naše baze vsak dan opazujemo slovensko visokogorje. V Sloveniji vidimo potencial in si v prihodnje želimo okrepiti našo prisotnost.

Pripravil: Aljoša Jarc

Fotografije: EliFriulia

Nazadnje urejano na Ponedeljek, 14 Oktober 2019 10:33

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Avgust 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31