Novo transportno letalo za Slovenijo?

Oceni ta prispevek
(22 glasov)
29 Apr 20
Napisal Aljoša Jarc
Objavljeno v Novice

Slovenija je, podobno kot druge države vstopila v krizo, ki jo je povzročil covid-19, nepripravljena. Tako je med drugim postalo jasno tudi širši javnosti in politiki, da Slovenska vojska nujno potrebuje novo transportno letalo. Also in English.

V začetku leta 2008 se je Slovenija odločila za nakup dveh letal tipa Casa C295. Kmalu zatem se je na Poljskem zgodila nesreča pri Mirosławiecu, v kateri je bilo vpleteno prav letalo C295 Poljskih zračnih sil. Slovenija je pogodbo z EADS-CASO zamrznila in se kasneje zaradi finančne krize tudi odpovedala nakupu.

Nova kriza je sedaj tu. Slovenija bi taki letali danes potrebovala, vojska pa še vedno razpolaga z istimi letali kot takrat - L-410 in PC-6. S temi pa je na primer nemogoče prepeljati 5t tovora ali 50 vojakov po Evropi. V zadnjih letih se je končno začelo uporabljati Falcona 2000EX, ki je dolgo sameval na tleh. Žal je Falcon marec pričakal na servisu, tako da ga vojska ni mogla uporabljati za določene repatriacijske lete ali evakuacijo vojakov. Pripadnika SV, ki je obolel za covid-19, so namreč iz Malija evakuirali s poslovnim letalom Embraer 650 Legacy francoske družbe Valljet. Z lastnim Falconom bi lahko misijo izpeljali bistveno hitreje kot z najetim letalom, navsezadnje pa je vojak (z njim sta priletela še dva italijanska vojaka in en avstrijski) le prispel v Slovenijo.

Turbolet je v zadnjih tednih veliko v zraku. V Liege je dvakrat poletel po zaščitno opremo in tako pripeljal na Brnik nekaj več kot dve toni, v Skopje je dostavil donacijo zaščitne opreme Severni Makedoniji, iz Rima je pripeljal pripadnike SV, ki so se vrnili iz Afganistana, skupina čeških državljanov se je vrnila v Prago s Turboletom, od tam so se na Brnik vrnili z nekaj Slovenci in Hrvati. Let 410 je spet letel v Belgijo, od koder je v domovino pripeljal še nekaj pripadnikov SV, ki so se iz Malija vrnili v Bruselj z belgijskim Airbusom. Medtem so nadaljevali z leti v Prištino za potrebe KFOR-ja in v Sarajevo v sklopu misij Althea in Joint Enterprise.

Prav iz Prištine so pred dnevi s turboporterjem evakuirali tri vojake, ki so se v Kosovu okužili z novim koronavirusom. Češko letalo se je v teh tednih res pozitivno izkazalo, pohvala pa gre poleg posadkam, tudi tehnikom vojske, ki so zadolženi za tehnično oskrbo letala. Vojska ima sicer poleg že naštetih tipov letal v floti še dva Pilatusa PC-6, ki se pretežno uporabljata za prevoz padalcev in občasno tudi za gašenje požarov v naravi. Eno teh letal so uporabili za repatriacijski let iz Prištine. Slovenija ima poleg tega letno zakupljenih še 60 ur na letalu C-17 Globemaster III v okviru SAC-a (Strategic Airlift Capability). Zaenkrat se pa še ni posluževala te možnosti za potrebe prevoza zaščitne opreme (letna kvota pa bi bila v tem primeru dosežena z malo več kot dvema povratnima letoma do Kitajske). V okviru programa SALIS pa je mogoč najem letala Antonov AN-124.

Novo, rabljeno, donacija?

Minister za obrambo mag. Matej Tonin je omenil, da bi lahko letalo dodali v floto v treh letih, kar glede na časovnico verjetno pomeni, da se Vlada RS nagiba k nakupu novega letala. Omenil je tudi možnost donacije s strani zaveznikov ali neko drugo opcijo (leasing?). S sredstvi, ki jih je imelo v prejšnjem desetletju na razpolago Ministrstvo za obrambo ni bilo mogoče modernizirati floto letalske enote. V primeru nakupa bo vsekakor treba nameniti večji delež proračuna obrambnemu resorju. V naslednjih letih bo sicer potrebno posodobiti tudi floto helikopterjev Bell 412 (nekdanji minister Karl Erjavec je leta 2019 napovedoval nakup treh helikoptejrev Bell 412, a od tega ni bilo nič), a brez ustreznih sredstev vse to ne bo mogoče. Vojska si zasluži novo opremo, da bo lahko še naprej opravljala naloge, ki so ji bile dodeljene, tudi v korist in pomoč celotnega prebivalstva.

C295
C295

Najprimernejša kandidata za novo transportno letalo sta ostala ista kot leta 2007: Airbus C295 in Leonardo C-27J Spartan. Nakup novega letala je za državo, vsaj kratkoročno, najdražja rešitev. Ima pa seveda tudi prednosti, ki niso vezane samo na to, da bi SV dobila čisto novo in sodobno opremljeno letalo. Pri takih poslih stopijo v igro tudi protidobave, ki bi lahko ugodno vplivale na slovensko gospodarstvo. Glede na to, da ne govorimo o velikih nabavah, ki si jih Slovenija ne more privoščiti, je tudi delež protidobav primerno nižji, bi pa omogočil nekaj posla tudi domačim podjetjem in nove izkušnje v visokotehnološkem sektorju letalstva in obrambe. Dodaten popust bi lahko dosegli z bolj ambicioznim večletnim programom nabav pri istem proizvajalcu (bodisi Airbus kot Leonardo imata v ponudbi tudi helikopterje, ki bi lahko zamenjali Bell 412, Policija pa bo po vsej verjetnosti tako ali drugače pri Leonardu kupila še en helikopter AW169 ...).

C-27J
C-27J

Pri nabavi rabljenih letal bi se zapletlo že z samo razpoložjivostjo. Trenutno ni naprodaj noben rabljen Spartan, lani je Jordanija prodajala dva C295, ni pa jasno če sta bila že oba prodana. Ob tem je pa treba tudi upoštevati, da bi vseeno morali doplačati še za šolanje pilotov, tehnikov, morebiten simulator in podobno opremo, ki sodi k letalu. Obstaja tudi možnost, da bi se usmerili v večji tip letala, kot je C-130 Hercules. Prav takšno letalo naj bi že lansko leto Američani ponudili v obliki donacije SV, o tem pa nismo uspeli izvedeti nič uradnega. Če je to res, je najverjetneje šlo za letala tipa C-130H Hercules, starejšo različico Herculesa. Pri starejših letalih postane že redno vzdrževanje dražje in zahteva več ur dela. Vsekakor bi katerikoli izbira predstavljala velik napredek za zmogljivosti SV in države, če bi le letalo tudi zares letelo (zgodba s Falconom, ki je po nakupu stal več let neuporabljen, se ne sme ponoviti). Eventuelno bi se MORS lahko usmerilo tudi v leasing letala, te možnosti ne gre izključiti, če bi se le dobilo dobro ponudbo, čeprav je verjetnost tega trenutno nizka.

C-27J vs C295

V primeru nakupa sta, kot je bilo že zgoraj omenjeno, spet najresnejša kandidata Airbusov C295 in Leonardov C-27J Spartan. V tem razredu nimata konkurence, oba pa imata bogato zgodovino: C295 izhaja iz Case CN235, Spartan pa iz Aeritalie G222. CN235 so Španci razvili v sodelovanju z indonezijsko družbo IPTN. Že od zasnove je bilo mišljeno, da ga bodo uporabljali tudi za komercialni prevoz potnikov, medtem ko je G222 izključno vojaški projekt. Naj vas torej ne začudi, če ima C295 nekam nenavadne linije za vojaško letalo, medtem ko je pri C-27J Spartanu že na prvi pogled jasno katera je njegova primarna naloga.

C295
C295

Do danes je bilo izdelanih 177 letal tipa C295, Airbus pa je vsega skupaj prejel že 214 naročil. Od vseh jih leti še 175 v 25 državah (Jordanija naj bi sicer obe letali v floti prodala v lanskem letu) in z lizinško hišo Stellwagen (februarja so prevzeli drugo letalo od 12. naročenih), dve sta bila izgubljeni v nesrečah (prvo leta 2008 na Poljskem, drugo pa leta 2012 v južni Franciji). Leonardo je proizvedel 85 letal C-27J Spartan, ki letijo v 14. državah, do danes pa s tem tipom letala ni bilo nesreč s smrtnim izidom. Velja omeniti, da Mehika uporablja tako 14 letal C295 kot štiri letala C-27J.

C-27J
C-27J

Če pogledamo sestavo flot držav, ki uporabljajo C295 ugotovimo da imajo ta, razen šestih, v uporabi tudi večja transportna letala, kot so C-130 Hercules in druga. Od teh šestih pa imata tako Češka Republika kot Slonokoščena Obala na razpolago A319 oz. Boeing 727, ki jih pretežno uporabljata za VIP prevoze, v nujnih primerih pa bi se lahko uporabljali tudi za prevoz tovora in evakuacije. Preostale štiri države so Finska, Vietnam, Gana in Mali. Od 14. držav v katerih je v uporabi C-27J Spartan jih devet razpolaga z večjimi transportnimi letali, pet pa ne. Bolgarija ima sicer še A319 za VIP prevoze, Slovaška pa za isti namen uporablja dva A319 in dva Fokkerja F100. Kenija, Zambija in Litva (eden od treh Spartanov uporabljajo za VIP transport) ne razpolagajo z večjimi letali.

Airbusov prodajni uspeh gre pripisati tudi nižji nabavni ceni in nižjim operativnimi stroškom. Točne cene se sicer ne da določiti, saj se vsaka država drugače dogovori za vse dodatke, ki bodo sodili zraven, od treninga do posebne opreme in vzdrževanja. Cena je pogojena tudi z eventuelnimi protidobavami, ki si jih država izbori ob nakupu. Za primer bom navedel le naročili s strani Češke Republike in Kenije. Češka je decembra od Airbusa naročila še dve letali (v floti jih imajo že štiri) za po zanesljivih virih 102 milijona dolarjev, kar je 47 milijonov evrov na letalo. Kenija je od Leonarda pred leti naročila skupno tri Spartane, dva sta od januarja že v uporabi, tretji pa (s soglasjem afriške države) trenutno leti za potrebe italijanske Civilne zaščite. Afriško državo je nakup stal 198 milijonov dolarjev, oziroma 60 milijonov evrov za eno.

C295
C295

Oba tipa letal sta proizvajalca v teku let še dodatno izboljšala z novimi modernejšimi sistemi in prilagodila za uporabo v več namenov. Tako recimo za obe letali obstajata oboroženi »gunship« različici, za C295 tudi namenska AEW verzija ipd. Spartanova največja potovalna hitrost je 602 km/h, C295 je precej počasnejši z le 482 km/h. Za primerjavo je največja hitrost našega Turboleta 380 km/h, Pilatus PC-9M Hudournik pa doseže 583 km/h. Razlog take razlike v hitrosti je pri motorjih. Spartan je opremljen z dvema Rolls Royce AE2100 D2A turbopropelerskima motorjema, to je isti model, ki je v uporabi tudi na večjem C-130J »Super« Herculesu . Vsak proizvede kar 4637 KM. C295 poganjata dva turbopropa Pratt&Whitney Canada PW127G z močjo 2919 KM (z APR). Dodatna moč Spartana se prikaže tudi na porabi, ki je bistveno višja od Airbusovega tekmeca. Je pa zato največja nosilnost Leonardovega dvomotorca 11,6t, C295 zmore največ 9,25t. Brez vmesnih postankov (in brez dotankanja goriva v zraku) C-27J prepelje 4,5t do prib. 5100 km (največji dolet je 5852 km), C295 pa 6t do 3700 km (največji dolet 5000 km). Slovenski vojaki sodelujejo na več mednarodnih misijah: do Kabula (Afganistan) je iz Ljubljane prib. 4700 km, do Bamaka (Mali) 4200 km, do Bagdada (Irak) pa 2900 km. Do Prištine (Kosovo), kjer je največji slovenski kontingent, bi obe letali lahko leteli z najtežjim možnim tovorom. C295 ima z 12,7 m najdaljšo kabino v kategoriji (štirimotorni C-130H Hercules ima za primerjavo le 12,20 m). Spartanova kabina je mnogo krajša (le 8,6m), a višja. To omogoča prevoz vozil kot so Hummer ali Iveco LMV in lažjih helikopterjev kot je Bell 206 , ki so previsoki za C295. Dolžina Airbusovega letala omogoča namestitev do 71 vojakov/potnikov (ali 48 padalcev) , oziroma enajst več kot pri Spartanu (ali 46 padalcev). Bodisi C295 kot C-27J se lahko uporabljata za evakuacijo ranjencev (CASEVAC in MEDEVAC). V tej vlogi sprejme prvi do 24 nosil in sedem bolničarjev, drugi pa do 36 nosil in šest bolničarjev. Oba tekmeca imata tudi izrazite STOL lastnosti, ki jima omogočata kratek vzlet in pristanek tudi na nepripravljenem terenu. Oba lahko namreč vzletita v prib. 700 m in pristaneta v prib. 400m (Spartan ima pri tem manjšo prednost, predvsem v toplih in visokih območjih, kjer pride dodatna moč motorjev še bolj do izraza). C295 ne razpolaga s tradicionalno pogonsko pomožno enoto (APU), temveč uporablja podoben sistem kot letala ATR in je znan kot hotel mode. Na levem motorju je nameščena zavora propelerja, ki omogoča uporabo tega tudi kot generator.

C-27J
C-27J

Oba proizvajalca sta certificirala razne vgradljive sisteme, ki letaloma omogočata gašenje gozdnih požarov. Poleg teh namensko nameščenih modifikacij, Romuni in Perujci uspešno uporabljajo paletizirani sistem Guardian ameriškega proizvajalca Caylym. Ta ne potrebuje dodatnih inštalacij: kartonaste palete, ki vsebujejo vodo in/ali kemikalije je mogoče metati iz zraka (CDS airdrop). Izpust je mogoč pri 160 m višine, kar je višje od ostalih protipožarnih letal. Sistem se lahko uporablja tudi ponoči iz višine 330m. Spartan lahko na ta način na požar vsakič odvrže 6000 litrov vode, kar je ravno toliko kot zmore najbolj znano namensko protipožarno letalo Canadair CL-415. Ker ima C295 daljši trup bi lahko vanj namestili še dodatna dva zabojčka oziroma skupno 8000 litrov vode. S tem letalom sicer niso še poskusili uporabljati Guardiana, so pa nam iz Caylyma sporočili, da bi radi testirali njihov sistem tudi na C295.

Da bi bil prispevek čimbolj zanimiv smo povprašali Airbus in Leonardo, če bi ponovno sodelovala na bodočem mogočem natečaju MORS-a za izbiro novega letala. Iz Airbusa nam do danes niso odgovorili, pri Leonardu pa so nam potrdili interes in povedali, da so glede na časovne potrebe kupca pripravljeni poskrbeti, da bi ob morebitnem nakupu letalo (ali letali) bilo dobavljeno v najkrajšem možnem času.

Drugi tipi letal

Po tem, ko smo omenili najbolj možna tekmeca velja posvetiti še nekaj besed o drugih letalih, tudi tistih, ki iz več razlogov ne pridejo v poštev. Če bi Sloveniji uspelo pridobiti letalo z donacijo, bi v tem primeru to bil bivši ameriški Hercules. Koliko je ta opcija resnična ne vemo, aviona pa ni treba posebno predstavljati, saj nekako velja za standard med vojaškimi transportnimi letali, najverjetneje pa bi šlo za starejšo različico H. Nosilnost tega letala je 19t, najnovejša različica C-130J-30 Super Hercules pa zmore še eno tono več.

C-130H Hercules
C-130H Hercules

V naslednjih letih bodo Španci prodajali več letal Airbus A-400M. Cena programa se je naglo zvišala, Španija je svojčas naročila kar 27 letal tega tipa. Odločili so se, da bodo upočasnili dobavo in kar 13 Airbusov prodali. Leta 2018 so se z Južno Korejo menili za zamenjavo: Španci bi dobili 30 šolskih letal KAI KT-1 in 20 nadzvočnih trenažnih letal/lahkih lovcev KAI T-50 Eagle, v zameno bi Korejcem odstopili šest A-400M. Posel je sicer propadel, v naslednjih letih pa bo Španija skušala ta letala prodati tudi pod ceno. A-400M je večje od Herculesa, njegova nosilnost znaša kar 37 t.

Airbus A400
Airbus A400

Ukrajinski Antonov si je pred nekaj meseci v Peruju zagotovil naročilo za eno reaktivno transportno letalo AN-178, ponudili so ga za prib. 60 milijonov evrov, doslej pa so v Antonovu proizvedli samo en prototip tega letala, ki ima nosilnost 18t - letalo mora torej v vsakdanji uporabi še pokazati česa je zmožno.

Zanimivo je še, da so Ukrajinci lansko jesen izrazili interes za brazilski Embraer C-390 Millennium, z nosilnostjo 26t. Tudi tu gre za dokaj nov model, ki ni še prestal več let uporabe, zanj pa se zanima tudi Madžarska. Portugalci so lansko leto že podpisali pogodbo za nakup petih v vrednosti 827 milijonov evrov, posel vključuje tudi nabavo simulatorja in vzdrževanje za obdobje 12 let.

Zaključne misli 

Na odločitev o dokončni izbiri letala bomo morali še nekaj časa počakati. Upamo, da se ne bo ponovila zgodba iz leta 2008, ko je posel propadel. Vojska in država namreč to potrebujeta, dejstvo da do danes SV še ni imela takega letala pa tudi ni razlog, da bi tudi v bodoče ostala brez te zmogljivosti. V primeru, da bi v obliki donacije Slovenija prejela enega ali več Herculesov se je potrebno vprašati, če bi bila to res donacija ali le poceni nakup že zastarelega letala, ki bi v večini primerov bil prevelik za potrebe SV.

V primeru nakupa novega bi bilo smotrneje nabaviti dve letali že iz samega razloga da bo eno na razpolago tudi takrat, ko bo drugo prizemljeno zaradi vzdrževanja. Hkrati bi posadke lahko normalno letele na drugem letalu. Nakup bi bil sicer finančno zahteven projekt, bi pa lahko postal prvi del daljšega ciklusa nabav za posodobitev zmogljivosti vojske. Zavlačevanje ne bo pomagalo znižati končne cene. Samostojnost ima svojo ceno, pametno bi bilo sicer razmišljati tudi o sodelovanju s sosednjimi državami. Hrvaške zračne sile namreč nimajo take sposobnosti transporta in bi jih odkup ur letenja našega bodočega letala verjetno zelo zanimal. Prav tako bi se na primer Madžarom, če in ko bodo kupili C-390 (in se poslovili od AN-26) bolj splačala občasna uporaba manjšega letala, Avstrijcem, ki imajo v floti tri stare C-130K Hercules pa tudi. Možnosti je še več, nekatere so uresničljive, druge manj, potrebno pa je preučiti prav vse. Pri nakupu naj pogajalci ne pozabijo na protidobave, ki bi lahko del kupnine povrnile spet Sloveniji in slovenskim podjetjem omogočile izmenjave tehnoloških izkušenj in nove posle, kar je v tem trenutku še pomembnejše, glede na to, da nas po pandemiji zelo verjetno čaka več let gospodarske krize.

Foto: Airbus in Leonardo

2 komentarji

  • Komentiraj povezavo AJ Petek, 01 Maj 2020 00:23 objavil AJ

    Tista letala so zdaj v uporabi pri ameriški Obalni straži - Coast Guard (14), preostalih sedem pa leti za USSOCOM. Rabljenih Spartanov ni na prodaj, vsi letijo.

  • Komentiraj povezavo zdenko Četrtek, 30 April 2020 10:37 objavil zdenko

    lep pozdrav.
    kolikor me se spomin ne vara, ima usair na tako imenovanih "pokapališčih" vsaj ducat j27. So samo pravilno konzervirani in čakajo. Je možna ta nabava?

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Julij 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31