Objavili končno poročilo letalske nesreče Piperja na Predmeji

Oceni ta prispevek
(1 glas)
29 Okt 20
Napisal
Objavljeno v Novice

Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov je objavila končno poročilo o preiskavi letalske nesreče motornega letala Piper PA32-301T, reg. oznake N710CC, ki se je v kraju Predmeja pri Ajdovščini zgodila 14. julija 2016.

Pilot in trije potniki so ob 10.16 uri vzleteli iz letališča Benetke Marco Polo in nameravali pristati na letališču Leipzig v Nemčiji. Napovedan let, ki ga je pilot načrtoval po pravilih instrumentalnega letenja, je pristojna italijanska kontrola zračnega prometa sprejela in posredovala Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS). Ob 10.45 uri je pilot letala pri vstopu v slovenski zračni prostor vzpostavil radijsko zvezo s KZPS in zahteval spremembo načrtovane poti. Od predvidene poti proti vzhodu je smer leta odstopala, in sicer v smer 034°. Nekaj minut po vstopu v slovenski zračni prostorje kontrolor zračnega prometa opazil, da letalo nenapovedano spreminja elemente leta, nato je pilot pojasnil, da se je izogibal področja zaledenitve zaradi bližine velikega oblaka. Ob 10.51 uri je pilot oddal klic v sili, vendar poznejšega odziva pilota na poziv nadzornika ni bilo več. S strani KZPS je bil takoj sprožen postopek iskanja in reševanja. V kratkem času so bile najdene razbitine letala na gozdnatem pobočju približno 2km severozahodno od vasi Predmeja v občini Ajdovščina. Ob trku letala s terenom je letalo zagorelo. Pilot in trije potniki so v nesreči izgubili življenje. V času nesreče so nastajale plohe, pred nesrečo pa tudi posamezne nevihte, pojavljala se je konvekcija. Ob plohah in nevihtah se je vidljivost lokalno zmanjšala, lokalno so bili mogoči močnejši vetrovi, vetrovno striženje, turbulenca in zaledenitev. V obdobju, ki sovpada z letalsko nesrečo, je meteorološka služba letenja za LJUBLJANA FIR izdala opozorilo za nastanek neviht v jugozahodnem delu LJUBLJANA FIR. Glede na radarske podatke je letalo letelo v pogojih močnih zaledenitev različnih jakosti v trajanju približno 10 minut. V tem času se pri zmernih zaledenitvah na izpostavljenih delih lahko nabere do 6 milimetrov ledu; v primeru pojava podhlajenih kapljic iz nevihtnega oblaka pa tudi več.

Po oceni komisije hitrost letala nikdar ni presegla največje dovoljene hitrosti. Zaradi akumuliranega ledu na krmilnih površinah je zaradi neuravnoteženosti prišlo do pojava flaterja, in sicer pod največjo dovoljeno hitrostjo. Letenje v območju zaledenitev, kopičenje ledu in njegov vpliv na stabilnost letala je sprva težje opazen. Ob spremembi režima leta pri nabiranju ledu pride do pojava nestabilnega toka, ki lahko pripelje do izgube kontrole nad letalom ali celo do loma konstrukcije.

Letalo je po trku ob gozdnat teren zagorelo. Požar se je razširil do repnega dela letala na katerem ni bilo višinskega stabilizatorja s krmilom. Ostanki levega in desnega dela višinskega stabilizatorja so bili najdeni kasneje, na lokaciji, ki je bila oddaljena približno 1 km od mesta padca letala. Levi in desni del višinskega stabilizatorja sta bila najdena približno 350 metrov narazen. Sprednji del trupa in krila so v požaru v celoti zgoreli. Instrumentalna plošča se je zaradi izpostavljenosti visoki temperaturi stalila. Spodnji del motorja je bil v kraterju globokem približno 80 cm. Ob neposredni bližini razbitine je bil najden del krilca, ki je padel ločeno odletala.

Pilot nemški državljan, moški, star 73 let je imel EASA dovoljenje poklicnega pilota letala. Iz pregleda dokumentacije o naletu pilota izhaja, da je bil pilot izkušen in da je letalske kvalifikacije za letenje z motornimi letali vzdrževal brez večjih prekinitev. Glede na omejitve, ki jih je imel pilot vpisane v njegovi licenci, po 65 letu starosti naj ne bi letel kot pilot v komercialnem zračnem prometu. Komercialnega leta pilot tako ne bi smel izvesti.

Na podlagi pridobljenih podatkov iz posnetkov radarskih naprav, ki so beležili podatke o letu letala in analizi posnetkov komunikacije, ki jih je posredovala KZPS, je bila narejena analiza poti letala. Po opravljenih pregledih razbitine letala, motorja in propelerja, ni bilo ugotovljenih dokazov o motnjah ali mehanskih napakah, ki bi nakazovale na vpliv delovanju motorja, propelerja, krmilnega sistema letala. Kazalniki na instrumentih letala so bili uničeni v nesreči, prav tako navigacijska oprema iz katere ni bilo možno pridobiti podatke o elementih leta letala.

V postopku preiskave in po končani analizi horizontalnega stabilizatorja je komisija ugotovila, da na okoliščine v katerih se je nesreča zgodila ni bilo elementov kaznivih dejanj. Ko se je na letalu pričel nabirati led, se je pilot odločal za zviševanje višine, kot enega od možnih ukrepov za izhod iz pogojev zaledenitve. Ko se je manever nadaljeval je prišlo do blage oscilacije višine in zaznavne spremembe vertikalne hitrosti (nihanje vertikalne hitrosti). Ker je bilo letalo okrog 10 minut v pogojih možnih zaledenitev, so bile verjetno zaledenele tudi repne krmilne površine. V primeru, da je pilot poskušal premakniti višinsko krmilo in je bilo to zamrznjeno, je pilot najverjetneje nekajkrat na silo poskusil premakniti krmilo in ko je krmilo prišlo v zračni tok, je zaradi neuravnoteženosti zaradi nabranega ledu prišlo do pojava »flutter-ja« pod največjo dovoljeno hitrostjo, kjer je »flutter« verjetnejši. Če je pilot poskušal v zavoju premakniti tudi smerno krmilo (ki je bilo zamrznjeno), je prišlo do porušitve strukture v smislu odpadanja zgornjega dela višinskega krmila, ki se je horizontalno (strižno) odtrgal od konstrukcije. Ta del letala ni bil nikoli najden in je najverjetneje odpadel na začetku razpadanja konstrukcije. Kombinacija neuravnoteženih krmil (višinskega in smernega) je privedla do »flutterja« in s tem preseganja največjih dovoljenih obremenitev na krmila, kar je vzrokovalo porušitvi konstrukcije repnih površin in izgube kontrole nad letalom. Zaradi porušitve repne konstrukcije letala je prišlo do izgube kontrole nad letalom in do trka s terenom.

Vir: Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov

Celotno poročilo je dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzI/Dokumenti/letalstvo/porocila-2016/KONCNO-POROCILO-N710CC.pdf

 

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« December 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31