Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Tujega nočemo, svojega nimamo

Oceni ta prispevek
(43 glasov)
23 Okt 21
Napisal
Objavljeno v Novice

Dve leti po propadu Adrie Airways se v Sloveniji še vedno krešejo mnenja ali potrebujemo lastnega letalskega prevoznika ali ne.

Dejstvo, je da ima Slovenija najslabše letalske povezave v Evropski uniji. Za to seveda ni kriva epidemija covid-19, ampak politika. Covid-19 je le priročen izgovor. Prejšnja Vlada je pustila Adrio propasti, aktualna Vlada pa ne naredi nič, da bi to napako popravila. In več časa kot ga preteče, večja je verjetnost, da Slovenija svoje letalske družbe ne bo imela nikoli več. Pa bi jo res potrebovala? Da!

Za ustanovitev nove letalske družbe se je večkrat javno zavzemal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je to funkcijo opravljal (in jo še) v obeh omenjenih vladah. A več kot besede z njegovega ministrstva ni prišlo. V dveh letih za slovensko letalstvo niso naredili nič oprijemljivega. So pa pripravili spodbude za tuje letalske družbe in tujega upravnika našega največjega letališča. Na trenutke se zdi, da raje podpiramo tuje, kot pa vzdržujemo svoje. Klasičen primer je tudi Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Letališče Maribor preko DRI sicer sodi v drug resor - infrastrukturni. Junija je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec po obisku v Mariboru tvitnil: »Vlada se je danes seznanila z idejnim konceptom razvoja območja Letališča Edvarda Rusjana - Smart Hub Maribor in sprejela sklepe za njegovo izvedbo. Zaradi odličnega prometnega in geografskega položaja območje predstavlja naravno lokacijo za multimodalni logistični center. Idejni koncept predstavlja podlago za nadaljnje načrtovanje in umeščanje ideje v prostor. Do leta 2025 bo Smart Hub Maribor na 50ha površin, leta 2030 pa na 630ha. Tako bo Smart Hub Maribor postal pomemben logistični center za severno jadranska pristanišča. Logistika je priložnost za Maribor in okolico.« Danes Letališče Edvarda Rusjana, ki ga upravlja podjetje v državni lasti, ohranja minimalne zahteve za odprtost letališča. Zgodilo se ni nič, kljub temu da tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) podpira razvoj letališča: »Letališče Maribor ima velik potencial, še posebej na področju tovornega prometa in nizkocenovnih letalskih prevoznikov, poleg tega pa bi z ustreznim poslovnim modelom prav tako prispeval k povečanju zaposlitev, kar je še posebej pomembno za območje Vzhodne Slovenije.« Zaradi omejenega delovnega časa letališča ima regija omejen dostop do HNMP, Letalski center Maribor in Aviation Career Center pa ne moreta v celoti izvajati svojih dejavnosti.

MGRT je z namenom zagotovitve osnovnih povezav objavilo javni razpis za letalsko povezljivost v višini 5 milijonov evrov, in sicer za leto 2020 1,5 milijona evrov in za leto 2021 preostalih 3,5 milijone evrov. »Razpis je bil javen, transparenten in vključujoč ter je omogočil vsem zainteresiranim letalskim prevoznikom, da so lahko pridobili državno pomoč ob določenih pogojih (zagotavljanje frekvenc letov, vzdrževanje povezljivosti tudi po zaključku subvencioniranja, ipd.), ne glede na to, ali so to tuji ali domači prevozniki.«, so za sierra5 zapisali na MGRT. Poleg omenjenih 5 milijonov evrov je tudi družba Fraport Slovenija od države letos dobila 5 milijonov evrov subvencij zaradi okrevanja ob epidemiji ter ohranjanju delovnih mesti. Ob vzpostavitvi linije flydubaia v Ljubljano je takratni poslovodni direktor Fraporta Slovenija povedal, da so 5 milijonov evrov državne pomoči potrošili za tekoče poslovanje in dokončanje terminala. Skupaj je država namenila tujemu letalskemu sektorju 10 milijonov evrov. Promocije STO niso vštete v ta znesek. V zameno so se tuji letalski prevozniki zavezali vzdrževati določeno število linij in frekvenc iz Brnika za določeno obdobje. »Povezljivost Slovenije se je v času pandemije in takoj po njej zelo zmanjšala -  v posameznih mesecih v 2020 tudi do 90 %. Ob sprostitvi nekaterih ukrepov ni bilo mogoče na drugačen način hitro zagotoviti dostopa do glavnih evropskih in nekaterih drugih destinacij.«, so sporočili iz MGRT. Zaprtje države in ustavitev letalskega prometa je močno prizadela tudi Fraport Slovenija. Lani so odpustili 82 delavcev. »Nove oz. dodatne sodelavce bomo, če bo promet v skladu z napovedmi/pričakovanji, ponovno zaposlovali prihodnje leto. Gre v glavnem za delovna mesta na področju oskrbe letal, potnikov in oskrbe tovora.«, so za sierra5 sporočili iz Fraporta Slovenija. Samo špekuliramo lahko koliko linij bi obdržala propadla Adria Airways (ali pa na njenih temeljih ustanovljena nova družba očiščena dolgov in odvečnega kadra), če bi ji država pomagala oktobra 2019 in kasneje prebroditi še obdobje z covid-19. A če zopet pogledamo čez mejo, k našim sosedom, ki so ohranili prav tako šepajoče nacionalne prevoznike, dobimo zanimive primerjave.

repatriacija c130 1

Če pogledamo samo v soseščino, je zadnji še svež primer v Italiji. Alitalia je podobno kot Adria Airways leta in leta, celo desetletja posloval z izgubo. Italija je vanj vložila milijarde evrov in, ko končno ni šlo več, so ustanovili novo letalsko družbo ITA, ki je poletela že dan po likvidaciji Alitalie. Nekoliko več časa so potrebovali v Črni gori, kjer je Montenegro Airlines doživel podobno usodo. Črnogorska Vlada, ki se za razliko od naše zaveda pomembnosti letalske povezljivosti, je potrebovala par mesecev, da so vzpostavili novo letalsko družbo. Na pogorišču omenjene Montenegro Airlines so ustanovili Air Montenegro. Celo Albanija je ustanovila letalsko družbo Air Albania, ki je opravila prvi let aprila 2019, maja 2020 pa so dobili dovoljenje za lete v EU. V Skupino Lufthansa so Nemčija, Avstrija in Švica vložili 15 milijard evrov. Prav tako Hrvaška na vse pretege podpira Croatia Airlines. Politika se zelo dobro zaveda, kaj pomeni letalska povezljivost za gospodarstvo in turizem. Pri nas tega zavedanja ni.

Poglejmo statistiko letalskega prometa na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji. Na Hrvaškem in v Srbiji sta nacionalna letalska prevoznika, kljub epidemiji covid-19 opravljala lete. V tabeli so zajete vse družbe in vse linije iz določenih mest. Slaba letalska povezanost Slovenije s svetom je več kot očitna.

 

VIII/2020

 

IV/2021

 

VIII/2021

 
 

linije

Tedenskih

odhodov

 

Tedenskih

odhodov

 

Tedenskih

odhodov

Zagreb

31

213

28

150

43

300

Beograd

56

195

53

190

100

570

Ljubljana

15

42

4

14

25

82

Velja za redne in čarterske lete. Če na isti relaciji letita dva prevoznika sta to dve liniji

Vir: Alen Ščuric, ZAMAaero

Za primerjavo objavljamo še statistiko letov iz ljubljanskega letališča za zadnja štiri leta. Adria Airways je imela na Brniku med 62% in 72% tržni delež. Povezljivost Slovenije bi bila v času covid-19 zagotovo boljša kot je bila in kot je danes, če bi v tako ali drugačni obliki imeli lastnega letalskega prevoznika. Zagotovo bi potreboval državne subvencije, prav tako kot jih potrebuje avtobusni in železniški promet, in ta sredstva bi ostala v Sloveniji. Poleg tega bi nova letalska družba plačevala davke in prispevke v Sloveniji, zato bi dobršen del subvencij tako ali drugače prišel nazaj v državni proračun.

 

April

Avgust

 

IFR

Potniški

Adria

IFR

Potniški

Adria

2018

2772

2189

71,40%

3136

2550

72,27%

2019

2580

2107

66,30%

2921

2319

62,10%

2020

494

0

0%

977

380

0%

2021

702

230

0%

1521

763

0%

* Velika večina letov aprila 2020 je bila poštnih, cargo, humanitarnih, zasebnih in VIP ter IFR training. Gre za informativne podatke, saj namen vseh letov leta 2020 ni natančno definiran.

Vir: KZPS

Kljub propadu Adrie Airways bi Slovenija lahko bila bolje povezana s svetom. Veliko je bilo govora o ustanovitvi nove slovenske letalske družbe SEA, ki pa žal ni bila realizirana. Bilo je tudi nekaj drugih poskusov, ki so se končali, še preden so se resno začeli. Neuradno je v končnem nastajanju še ena nova slovenska letalska družba, ki bi naj imela slovensko spričevalo letalskega prevoznika, ni pa nujno, da bo nudila svoje storitve iz katerega izmed slovenskih letališč.

Da je slovenski trg zanimiv priča dejstvo, da so na MGRT prejeli kar nekaj ponudb tujih letalskih družb. Med drugim so se predstavniki MGRT pogovarjali s predstavniki ValJeta, Solinaira, Air Dolomiti in Wizzaira, pred kratkim je svoj interes izkazal tudi en prevoznik iz Bližnjega Vzhoda. »Vsi sestanki so bili informativne in predstavitvene narave, na način, ki ne povzroča oziroma ne bi imel možnosti vpliva na finančne odločitve ali bi pomenili finančne posledice za ministrstvo ali državo Slovenijo.«, so zapisali na MGRT in dodali: »Stečaj Adrie je bil z vidika gospodarstva izguba, ki se jo trudimo sanirati in oblikovati dolgoročno rešitev za povezljivost Slovenije. Ponudbe oziroma predloge smo dobivali celo lansko leto in v letošnjem letu večinoma v prvi polovici leta, tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, pa tudi v prvih mesecih predsedovanja. Vse prispele predloge smo na ministrstvu proučili in se nanje tudi odzvali. Predlogi so bili zelo različni, od predlogov destinacij, ki bi jih prevozniki pokrivali, števila frekvenc na posameznih destinacijah, do predlogov tipov letal, s katerimi bi opravljali operacije v sklopu novega letalskega prevoznika. Zaenkrat Slovenija še ni sprejela nobene ponudbe, saj na eni strani še vedno iščemo najugodnejšo ponudbo, ki bi kar najbolje pokrivala potrebe slovenskih potnikov, na drugi strani pa tudi zahtev, ki jih za vzpostavitev letalskega prevoznika postavlja Evropska komisija, in sicer tako obstoj zasebnega investitorja ali večjega števila zasebnih investitorjev, vzdržni poslovni model ipd.«

Po naših zanesljivih informacijah so ponudbo oddali tudi pri Croatia Airlines, ki je bila na Brniku pripravljena vzpostaviti bazo. Na Brnik lahko danes brez omejitev leti katerikoli letalska družba, ki je registrirana v EU. Zakaj se torej obračajo na MGRT? Najverjetneje zaradi subvencij, ki jih želijo od države. Odgovor MGRT »…bi pomenili finančne posledice za ministrstvo ali državo Slovenijo« potem postane smiseln. Letalski prevozniki bi očitno radi tveganje (izgubo) letenja s praznimi letali prenesli na državo. Brnik tako še naprej ostaja pri skromnih letalskih povezavah.

Prav dobra letalska povezljivost pa je ključnega pomena za slovenski turizem, so za sierra5 zapisali na STO, kjer pravijo, da je dostopnost destinacije z letali velikega pomena za obiskanost destinacij s strani tujih gostov. »Z večanjem števila letalskih poletov z emitivnih trgov je turistična destinacija za potencialne turiste vse bolj dostopna in s tem tudi vse bolj privlačna. To velja tudi za Slovenijo, zato STO že vrsto let v svojih tržnih in promocijskih aktivnostih ob odprtju novih in intenziviranju obstoječih letalskih povezav podpira le te z različnimi tržno-komunikacijskimi aktivnostmi.«, so zapisali na STO. Tako je na primer STO v sodelovanju z letalskim prevoznikom flydubai 27. septembra v Dubaju izvedla poslovni dogodek za predstavnike turistične panoge iz Združenih arabskih emiratov, ki so se seznanili z novo letalsko povezavo Ljubljana - Dubaj in raznoliko turistično ponudbo Slovenije ter vzpostavili nove poslovne vezi s predstavniki slovenskega turizma. Letalska povezljivost ima močan vpliv na prihod tujih turistov, velikega pomena je predvsem za prihod gostov iz bolj oddaljenih, prekomorskih trgov. Neposredne letalske povezave z destinacijo so ključnega pomena tudi za segment kongresnega in poslovnega turizma, ki ima visoke multiplikativne učinke.

Za prihod večjega števila turistov iz skandinavskega trga so nujne letalske povezave in vrnitev nekaterih linij, ki so v preteklosti že bile vzpostavljene, kot so Helsinki, Kopenhagen, Stockholm… V letošnjem avgustu je bila za obdobje enega meseca vzpostavljena neposredna povezava Iberie z Madridom, katero bi si želeli tudi v prihodnjem letu, z daljšim obdobjem letenja.       

V STO menijo, da bi bila za turistični sektor z vidika povezljivost s ključnimi trgi slovenskega turizma in tudi nadaljnjih letalskih povezav z bolj oddaljenimi trgi dobrodošla vrnitev povezav z Berlinom, Dunajem in Münchnom. Vse tri linije je letela tudi propadla Adria Airways. Slednji dve celo večkrat dnevno. Danes sta liniji na Dunaj in v München le pobožni želji, res pa je tudi, da sta v razumnem času dosegljivi z osebnim cestnim prevozom.

Prizadevamo si za boljšo promocijo na zanimivih trgih, kar bi spodbudilo letalske prevoznike, je nedavno ob dnevih slovenskega turizma povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V zvezi s tem je spomnil, da država za javni prevoz že sedaj prispeva v avtobusnem in železniškem prometu, zato bi bilo dobro, če bi to omogočili tudi kakšnemu letalskemu prevozniku. »Verjamem, da bomo zdaj, ko se gospodarstvo pobira in se potovalni tokovi obnavljajo, prišli tudi do boljših letalskih povezav.«, je sklenil Počivalšek

Konceptualen pristop k reševanju problematike povezljivosti Slovenije in regije skozi integriran pristop, v katerega bi bil vključen tako letalski prevoznik, kot tudi celoten marketinški splet in ostale letalske dejavnosti (letališke, logistične) ipd., pa sta pred mesecem na MGRT prišla predstaviti srbski ekonomist in nekdanji politik Mlađan Dinkić ter bivši generalni direktor letalskega prevoznika Etihad James Hogan. O konkretnih rešitvah ni bilo govora so sporočili iz MGRT. Tako na MGRT kot na MzI pa so povedali, da trenutno ne potekajo nobeni pogovori o ustanovitvi nove letalske družbe.

Z Ministrstva za promet so za sierra5 sporočili, da so subvencije za javni promet v zadnjih letih znašale:

leto

Subvencija za železniški promet

Subvencija za avtobusni promet

2018

54.850.915,60 EUR

26.856.903,28 EUR 

2019

57.662.126,14 EUR

28.879.271,78 EUR

2020

61.080.978,98 EUR

32.290.318,55 EUR

2021

47.036.244,78 EUR (do 14.10.2021)

Ni podatka

Skupaj

220.630.265 eur

88.026.493,61 EUR

Vir: MzI

Skupaj je država v zadnjih štirih letih namenila za javni potniški (železniški in avtobusni) promet več kot 330 milijonov evrov.

»Postopki za ustanovitev letalskega prevoznika še ne potekajo. Potekajo pa pogovori z zainteresiranimi in potencialnimi partnerji. V tem trenutku smo še vedno v fazi pridobivanja informacij in pogovorov z nekaterimi od predlagateljev rešitev v zvezi z vzpostavitvijo nove letalske družbe.« so sklenili na MGRT. Za slovensko gospodarstvo, turizem in nenazadnje neodvisnost od tujih prevoznikov si Slovenija zasluži zasebno ali mešano letalsko družbo, ki bo nadaljevala bogato tradicijo Adrie Airways.

Novega prevoznika, ki bi v takem obsegu povezoval Slovenijo kot jo je Adria, oziroma bolje rečeno Ljubljano z Evropo in svetom, ne moremo dobiti v roku nekaj let, pa če bo vzpostavljena nova družba jutri. Seveda bi bilo najcenejše to, da bi Adrio leta 2019 nazaj nacionalizirali ter bi jo vodila država, ampak ali bi bilo to tudi najboljše? Marsikdaj, če ne celo vedno, se izkaže, da država ni najboljši lastnik, še posebej ne zato, ker je povezava politike z realnim sektorjem prevelika, menjave direktorjev in predsednikov uprav pa preenostavnejše. Ustanovitev novega prevoznika, bi bila po modelu Italije najboljša in najekonomičnejša rešitev, izognili bi se »begu možganov« dobrega dela stroke iz Adrie v druge branže, ohranili bi zadostno število pilotov ter ohranili dobre slote v hub-ih. Od tega sedaj ni skoraj več nič, država si čas kupuje s subvencijami, ki verjetno niso dale željenega učinka.

Država ima z mariborskim letališčem idealno priložnost, da pokaže kaj je sposobna narediti za slovenski letalski sektor. Prihodek od prometa bi lahko uporabili za pokrivanje tekočih stroškov letališča, regija bi dodatno zaživela, Slovenija pa bi lahko bila iz Maribora povezana z nekaj rednimi in čarterskimi destinacijami. Poleg letališča v Mariboru pa ne smemo pozabiti letališča v Portorožu. Slednje že celo večnost čaka na podaljšanje vzletno-pristajalne steze, ki bi omogočila prihode večjih letal. Brez sprejetega OPN in DPN še dolgo ne bo podaljšanje steze.

Acta, Non Verba! Dokler še ni prepozno.

 

2 komentarji

  • Komentiraj povezavo guest Sobota, 23 Oktober 2021 22:09 objavil guest

    Se lahko strinjam z napisanim, se mi pa zdi javna diskusija nacionalni prevoznik DA ali NE deplasirana.
    V Sloveniji je trenutno v sklopu organov MZI in MZG v raznih organih in direktoratih (za letalstvo, za turizem, direkcija za infrastrukturo, itd...) cca. 70-90 zaposlenih, ki naj bi se ukvarjali z razvojem letalstva in njemu podpornih sistemov. Zraven ne štejem agencije s cca. 70 zaposlenimi. Trenutno v Sloveniji nimamo nacionalne strategije niti za letalstvo, niti za turizem. V strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji do 2030 in Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 je letalstvo malo več kot le omenjeno.

    Adria je pred svojim propadom zaposlovala cca. 600 ljudi (nekje 20-25% zaposlitev na področju letalstva) , glede na Ajpes si upam trditi, da v Sloveniji deluje na področju letalstva neposredno vsaj 3000 oseb. Z upoštevanjem multiplikatorjev in na sektor vezanih posrednih zaposlitvah (varovanje, taxi in prevozi, hoteli, gostinstvo, itd) govorimo zagotovo o 9000-12000 zaposlitvah. Dokler nimamo jasne strategije neodvisne od politike oz. se sklicujemo na zastarele vizije, je vsakršna debata o nacionalnem prevozniku popolnoma odveč. Rabimo strategijo razvoja letalstva, šele potem lahko tehtamo ali potrebujemo "nacionalnega" letalskega prevoznika.

    Fraport Slovenija, d.o.o. 250 do 499 zaposlenih
    KZPS, d.o.o. 200 do 249 zaposlenih
    ADRIA TEHNIKA, d.o.o. 200 do 249 zaposlenih
    SVP AVIO d.o.o. 100 do 149 zaposlenih
    PIPISTREL VERTICAL SOLUTIONS d.o.o. 50 do 99 zaposlenih
    ELITAVIA d.o.o. 50 do 99 zaposlenih
    CAA 50 do 99 zaposlenih
    SOLINAIR d.o.o. 50 do 99 zaposlenih
    PIPISTREL d.o.o. 50 do 99 zaposlenih
    ALBATROSS FLY d.o.o. 20 do 49 zaposlenih
    FLUCHER TURIZEM d.o.o. 20 do 49 zaposlenih
    C-ASTRAL d.o.o. 20 do 49 zaposlenih
    SISTEMA PLUS d.o.o. 20 do 49 zaposlenih
    ALBASTAR d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    AIRPASS d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    OTTO, d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    FMG VZDRŽEVANJE d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    GLIDERSERVICE NOVAK d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    TURK HAVA YOLLARI ANONIM ORTAKLIGI-TURKISH AIRLINES INC., Podružnica Letališče Ljubljana, podjetje za letališko dejavnost 10 do 19 zaposlenih
    AERO 4 M d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    AERODROM PORTOROŽ d.o.o. Sečovlje 10 do 19 zaposlenih
    ATAIR, d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    SAJKO TURIZEM, d.o.o. 10 do 19 zaposlenih
    TRANSPORT S.A.T. Albatros d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    FLYCOM Aviation d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    KOMPAS CELJE d.d., Celje 5 do 9 zaposlenih
    AIR PRINCE d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    AEROSERVICE d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    AVIOBORZA d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    AFormX d.o.o. 5 do 9 zaposlenih
    Vojska letalstvo 150
    FTO- letalske šole 50
    s.p..jev 350
    piloti tujina 150-200
    Letalska policija 150

  • Komentiraj povezavo Dušan Sobota, 23 Oktober 2021 18:15 objavil Dušan

    Dokler bodo taki vodili državo bo tako kot je.

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« November 2021 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30