Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (574)

13 Jan 08
Napisal
Majhno poslovno letalo iz Embraerja so trgu prvič predstavili maja 2005. Prvi polet pa je opravil julija 2007. Njegov večji brat phenom 300 bo predvidoma prvič poletel sredi letošnjega leta. Do konca leta 2007 sta poletela še dva testna modela, od katerih je bil en podvržen tudi zemeljskim testom, med njimi vpliv vode na motor ob vzletu in pristanku letala ter vibracijske teste. V zaključku leta 2007 so preverjali delovanje hidravličnih sistemov, avionike in vpliv ledu na sisteme in letalne sposobnosti letala. V 260-ih poletih so opravili nad 350 ur letenja (jan 2008).

embraer_phenom_300.jpgTudi phenom 300 je že v proizvodnji hali, kjer sestavljajo trup letala. Phenoma bosta prvi Embraerjevi letali z vgrajenimi komponentami narejenimi v celoti iz kompozitnih materialov. Približno 16% mase letala je iz kompozitov, kar pomeni veliko znižanje celotne mase letala v primerjavi s klasično kovinsko strukturo. Notranjost letala so oblikovali pri BMW Group Designworks, ki napovedujejo povsem nov pristop pri oblikovanju kabine malih poslovnih letal. Kabina bo za ta rezred letal zelo prostorna pravtako pa bodo večja okna v potniški kabini. Za udobje potnikov bo na krovu tudi ločen toaletni prostor in satelitski komunikacijski sistem. Letalo bo lahko upravljal samo en pilot. Pilotska kabina bo opremljena z tremi 12 inčnimi zamenljivimi LCD zasloni. Dva sta primarna (PFD), en je večnamenski (MFD). Avionika povezuje vse sisteme od primarnih do navigacije, komunikacije, digitalnega zemljevida, podatkov o motorjih in opozoril. Pratt & Whitney je v začetku letošnjega leta dobavil prvi par motorjev za phenom 300; PW535E.

V letalu phenom 300 je prostora za 9 potnikov, katerim bo na voljo tudi 2,15 m3 velik prtljažni prostor.

V začetku decembra 2007 je Embraer s Flight Options iz ZDA podpisal pogodbo o dobavi 100 letal phenom 300 z dodatno možnostjo še 50 letal istega modela. Pogodba je vredna 746 milijonv dolarjev in bi lahko dosegla 1,12 milijarde dolarjev, če bo realiziran še drugi del pogodbe. Pogodba vsebuje tudi vzdrževanjeteh letal, ki je ocenjeno na dodatnih 200 milijonov dolarjev.

Embraer je 29. decembra 2009 Executive Flight Services dobavil prvo majhno poslovno letalo Phenom 300. Predaja letala je potekala v obratih Embraerja v San Jose dos Campos. Za ta tip letala so izšolali štiri pilote, ki so kurz opravili decembra v Embraerjevem izobraževalnem centru v Dallasu. Šlo je za štiri pilote, ki so že imeli licenco za letenje na Phenomu 100 in zato je bilo šolanje za drug tip kratkotrajno.




Tehnični podatki:
Phenom 300

Pogon: dva Pratt & Whitney PW535E motorja
Potiski: 3,200 pounds vsak
Dolet 3,334 km (6 potnikov) z 35 minutno rezervo in 100 nm doleta.
Višina 13,716 m
Največja hitrost  0.78M

Te zmogljivosti mu omogočajo nonstop polet iz New York v Denver ali Santo Domingo (Dominican Republic); in iz Los Angeles v Detroit, Mexico City (Mexico) ali Atlanto
Cena: US$ 6.65 million (leta 2005)


Nazaj
 
13 Jan 08
Napisal

Številne države so šele po spopadu v Iraku leta 1991 in na Balkanu spoznale, da letalonosilke niso stvar preteklosti, temveč zelo uporabno orožje, ki lahko s svojo veličino in navzočnostjo odločilno vpliva na potek kriznih dogodkov.

07 Jan 08
Napisal

Prešli smo na področje, ki brez dvoma zahteva posebno obravnavo, torej posebno široko razlago tako o razvoju kot posameznih vrstah, tipičnih in različicah. Osnovna delitev današnjega letalskega orožja, če izvzamemo namenske bombnike (teh pa je danes malo in so v oborožitvi le nekaj držav), je na ognjeno in na raketno orožje. Naslednje so potem lahko nevodljive ali vodljive, namenjene ciljem v zraku ali pa na kopnem ter na morski površini.

b-52_med_bombardiranjem_viracc.jpgKo so se pojavile prve vodljive rakete, so nekateri konstruktorji predvsem z lovskih letal odstranili celo do tedaj nezamenljive mitraljeze in topove. Kasneje so na podlagi izkušenj začeli topove spet vgrajevati v letala, saj naj bi bilo po analitičnih podatkih v izraelsko-arabskih vojnah v šestdesetih in sedemdesetih letih kar 15 % letal v zračnih dvobojih uničeno z letalskimi topovi.

Top je zelo univerzalno orožje, saj lahko uničuje tako cilje v zraku kot na tleh, medtem ko se rakete, namenjene uničevanju ciljev v zraku, precej razlikujejo od raket za uničevanje ciljev na tleh (govorimo o vodljivih raketah). poleg tega imajo za današnje razmere še eno prednost -  topov ni moč elektronsko ali drugače motiti, kot je mogoče vodljive rakete.

Na Zahodu danes prevladuje top M61A1 vulcan kalibra 20 mm, s katerim so opremljeni praktično vsi ameriški lovci in lovski bombniki od F-14 do F-18. Francozi in Britanci se zatekajo h kalibru 30 mm, Nemci pa 27 mm. Ruska letala imajo vgrajena topovska orožja večinoma kalibra 23 mm in 30 mm.

rakleta_asraam_vireads.jpgPoudarili smo že, da je uvajanje raketnih orožij, predvsem vodljivih, povzročilo temeljito prevetritev v taktiki uporabe bojnih letal. Ta orožja so se dokazala kot zelo učinkovita, tako navajajo podatke o 60-odstotni učinkovitosti izraelskih vodljivih raket zrak-zrak šafir med arabsko-izraelsko vojno v letu 1973. Še boljši rezultat naj bi dosegli Britanci z vodljivimi raketami zrak-zrak kratkega dosega sidewinder med spopadom za Falklande leta 1982, ko naj bi dosegli skorajda 90 % učinkovitost.

Rakete zrak-zrak, pa tudi zrak-zemlja, delimo glede na dolet in glede na način vodenja. Glede na dolet so kratkega, srednjega in dolgega dosega, glede načina vodenja pa pasivno ali aktivno radarsko vodljive (izstreljene so proti cilju, radar pa se vključi samo v končni, odločilni fazi zaradi lastne zaščite), infrardeče (sledijo toplotnemu viru) ali pa kombinirane.

Rakete zrak-zrak kratkega dosega so namenjene uničevanju ciljev do razdalje 20 km, pomembna pa je seveda tudi najmanjša razdalja, ki je nekaj pod 500 m. Med najbolj razširjene sodijo danes rakete sidewider (res pa jo od uvedbe pred trideset leti nenehno izpopolnjujejo). Francozi so svoje enakovredno orožje začeli razvijati  že pred Američani, rakete R.550 magic so v poosebljeni izvedbi magic 2 še vedno v rabi. Znani sta tudi izraelski raketi zrak-zrak kratkega dosega šafrir in piton. Sovjetska zveza  je v sedemdesetih letih razvila raketo zrak-zrak AA-8 'aphid'. Najsodobnejše izvedenke raket tega razreda so danes ASRAAM (izpopolnjene rakete zrak-zrak kratkega dosega).

f-15_mad_izstrelitvijo_rakete_aim-7_sparrow_viracc.jpgMed raketami srednjega dosega je znana ameriška serija AIM-7 sparrow, nadalje francoska super matra R.530, britanska verzija sparowa sky flash, potem pa sledi cela paleta sovjetskih (ruskih) raket srednjega dosega AA-6, AA-7 in AA-10. Na Zahodu bodo to področje sčasoma pokrile rakete AMRAAM (izpopolnjene rakete zrak-zrak srednjega dosega). Rakete tega razreda omogočajo napade na cilje v zraku v oddaljenosti med 5 in 50 km.

Med rakete zrak-zrak dolgega dosega sodijo orožja z učinkovitim delovanjem v razdaljah od 50 do 150 km in več. Najbolj znamenita je zagotovo ameriška AIM-54A phoenix, s kakršno so oborožili palubne prestreznike F-14 tomcat. Tudi ruska stran razvija nekaj raket z zelo dolgim dosegom in z velikimi hitrostmi na nabojni-turbo reakcijski pogon (t.i. pulzor).

Bojna letala so zelo učinkovita pri uničevanju kopenskih ciljev, kar so dokazala predvsem v zadnjih letih, ko so predvsem NATO in ZDA izvajali izključno letalske napade kot sredstvo pritiska na določene države. Paleta orožij zrak-zemlja (ali zrak-površina) je danes zaradi tega izjemno pestra. Vanjo sodijo nevodljivi raketni izstrelki in vodljivi raketni izstrelki, pa tudi pametne bombe, na primer natančno vodljive laserske bombe. Nasploh je v zadnjem desetletju v ospredju razvoj prav v tej smeri: torej k natančnim zadetkom, ki v sodobnih spopadih tako imenovane nizke intenzivnosti ne povzročajo stranskih posledic v neposredni bližini uničenega cilja. Gre za tako imenovane kirurško natančne operacije, te pa zahtevajo izredno natančne zadetke.

namescanje_raket_zrak-zemlja_gbu-39_na_f-15e_viracc.jpgTudi ta orožja, recimo izstrelke zrak-zemlja (ali zrak-površina) lahko delimo na več načinov, po načinu vodenja ali pa po namenu uporabe. Zanimivo je, da imajo nekatere rakete za napade na kopenske cilje lahko tudi različno vodenje, značilen primer je ameriški AGM-65 maverick s TV, IR in elektrooptičnim vodenjem. Potem se te  rakete dalje delijo po namenu uporabe na  npr. protiladijske, protiradarske, protioklepne ipd. To pa so že precej ozka področja nalog.

Med najučinkovitejša orožja, lansirana z letal, sodijo manevrirne rakete, vendar gre v tem primeru za velika letala, velike nosilce, torej bombnike.

Nekako klasična oborožitev letal so bombe in še dandanes uporabljajo lovski bombniki (in seveda bombniki) tudi konvencionalne prostopadne bombe. Da bi izboljšali njihovo natančnost, so najprej uvedli inercialno vodljive, potem pa TV, IR in lasersko vodljive bombe. Med najbolj razširjene lasersko vodljive bombe sodi danes ameriška bomba paveway z lasersko samovodljivo napravo.

Naslednja skupina so bombe kasetnice, ki vsebujejo večje število bomb, namenjenih uničevanju različnih ciljev, od žive sile do letaliških stez  in oklepnih vozil.

Naposled sodi v arzenale nekaterih držav še taktično jedrsko orožje, ki ga nosijo letala. Običajno so njihovi nosilci večje letala, na primer bombniki, vendar je tudi nekaj lovskih bombnikov oboroženih bodisi z jedrskimi bombami ali taktičnimi jedrskimi izstrelki.


Nazaj

07 Jan 08
Napisal

Za nadzor delovanja vseh sistemov v letalu, našteli pa smo jih že kar precej, od sklopov za krmarjenje letala do pogonske skupine in elektronskih navigacijsko-namerilnih naprav (ostanejo še sistemi orožja) je v pilotski kabini vse polno inštrumentov, kazalnikov, stikal in podobnih naprav. V sodobnejša letala vgrajujejo več in več sistemov, kar generira veliko število podatkov, potrebnih za nemoteno letenje in uporabo sistemov, samo prikazovanje teh informacij pa je postalo prava umetnost in za pilota zamudno in neprikladno opravilo, ki mu je vzelo veliko časa in pobralo precej koncentracije ter ga odvrnilo od osnovnega cilja: uspešne izvedbe naloge. Že druga generacija bojnih letal, v katero sodijo letala iz našega pregleda, kot so F-4 phantom II, F-104 starfighter ali MiG-21, je imela dvainpolkrat več instrumentov, stikal in podobnega kot prva generacija. Tretja generacija pa je imela vseh instrumentov, stikal in signalizatorjev že kar desetkrat več!

typhoon_kokpit_vireads.jpgZačelo se je z združevanjem instrumentov, vendar se je pokazalo, da tudi velika integracija  podatkov in bolj racionalen razpored instrumentov ter naprav za upravljanje s sistemi letala  niso  ponujali prave rešitve. Raziskave so namreč pokazale, da v posameznih odločilnih fazah leta pilot praktično ne more spustiti iz rok krmilne palice in ročice za uravnavanje potiska motorjev. Zato so prav na teh dveh ročicah osredotočili vrsto gumbov in stikal za upravljanje z različnimi sistemi in napravami. Gre za tako imenovani princip roki na krmilni palici in plinski ročici - HOTAS. Ameriški eagle ima na primer na krmilni palici pet stikal, na plinskih ročicah pa še sedem, še več stikal in gumbov ima F/A-18: na krmilni palici sedem in na plinskih ročicah celo deset.

Bistveni premik se je zgodil z uvajanjem zaslonov, saj je prej veljalo načelo, da  se je z vsakega instrumenta lahko prebiral en parameter, samo združevanje podatkov pa je bilo prepuščeno pilotu. Pilot je lahko na primer med opravljanjem naloge v minuti sprejel in obdelal okoli 100 informacij. Da bi mu olajšali delo so konstruktorji kabino razdelili v več logičnih celot v katerih so razmestili inštrumente in stikala ipd.  Sodobno bojno letalo je na primer razdeljeno v tri celote, v prvi pilot nadzoruje  delovanje in stanje letalskih sistemov, v drugi in tretji pa analizira stanje  v horizontalni in vertikalni ravnini, torej odkriva, sodobna_pilotska_celada_virboeing.jpgprepoznava in spremlja cilje, določa stopnjo ogroženosti  ter naposled namerja vanje orožje. Osrednji kazalniki podatkov so trije zasloni s približno dvema ducatoma stikal, ki so nadomestili približno deset nadzornih pultov, kakršne poznamo iz bojni letal še druge generacije. Podatki so na zaslona prikazovani v barvah, kar prispeva k hitrejši pilotovi analizi in hitrejšemu odločanju. Običajno so to trije LCD (na osnovi tekočih kristalov) zasloni HDD, pri nekoliko starejših tipih še katodni zasloni na osnovi zelene barve, kasneje tudi že barvni.

Vsa bojna letala imajo danes še poseben kazalnik, gre za, običajno širokokotni, polprosojni elektrooptični zaslon pred vetrobranskim steklom - HUD. Nanj kolimator projicira računalniške podatke v simbolih, informacije pa so pretežno navigacijske in taktične. Nekateri se odločajo tudi za projiciranje teh podatkov na vizir čŒelade, s takšnim načinom je tudi lažje spremljati cilje in usmerjati rakete v cilj. Pilot stori to tako, da namerilno oznako na vizirju čŒelade priklene na cilj in samo pritisne gumb za usklajeno delovanje. Računalnik naprej stori svoje: napravo za samousmerjanje rakete in radarsko anteno usmeri v cilj, pilot pa izstreli vodljivo raketo.

Seveda so bojna letala tudi sama precej na udari tako nasprotnikovih letal kot kopenske zračne obrambe. Omenili smo že opozorilnike radarske osvetljenosti, razvoj teh sredstev pa je šel še mnogo dlje. Elektronske naprave signal tega radarja obdelajo, ga identificirajo in podajo ustrezen protiukrep. Običajno gre za odmet ustreznih vab, najsi bo radarskih (aluminijasti dipolni trakovi) ali pa svetlobnih/toplotnih (infrardeče vabe).


Nazaj

Koledar objav

« November 2019 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30