Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (575)

31 Jan 08
Napisal

Enote in oddelki 15. polka vojaškega letalstva (BRZOL),
Letalniki letalskih enot SV.

Brigada zračne obrambe in letalstva se je 15. maja 2013 preoblikovala v 15. polk vojaškega letalstva. Sedež 15. polka ostaja v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki.

dan_brzol_img_7700.jpgV strukturi polka so 151. helikopterska eskadrilja, ki se je preoblikovala iz 15. helikopterskega bataljona, 152. letalska skadrilja, ki se je oblikovala iz Letalsko-transportnega oddelka in dela Letalske šole, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, ki se je preoblikovala iz Letalsko-tehnične enote, Letalska šola, 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ki se je preoblikoval iz 16. bataljona za nadzor zračnega prostora in 107. letalska baza, v strukturi 15. letalskega polka pa je še Enota Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki.

15. polku vojaškega letalstva poveljuje podpolkovnik Bojan Brecelj.



Brigada zračne obrambe in letalstva

brzol.jpgBrigada zračne obrambe in letalstva (BRZOL) opravlja nadzor in zaščito zračnega prostora Republike Slovenije in stabilizacijske naloge v operacijah kriznega odzivanja ter sodeluje pri zaščiti in reševanju. Poveljstvo BRZOL je organ poveljevanja in kontrole enot v sestavi brigade. Pristojno in odgovorno je za pripravljenost ter usposobljenost podrejenih enot zračne obrambe in letalstva (ZOL). Njegova bistvena naloga je, da skladno s sprejetimi mednarodnimi obvezami Republike Slovenije zagotavlja razmere za delovanje podrejenih enot, ki opravljajo naloge za vso Slovensko vojsko, in tudi za posamezne dele bojnih zmogljivosti, namenjenih skupnemu delovanju v miru in kriznih razmerah. Oblikovanje BRZOL je povezano s preoblikovanjem podrejenih enot in poveljstev ter združevanjem štabnih funkcij med bataljonsko in brigadno ravnjo.

logo.jpgZačetki letalskih sil Slovenske vojske segajo v leto 1991, ko sta major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar z lahkim helikopterjem takratne JLA SA-341 gazela prebegnila na stran Teritorialne obrambe Republike Slovenije, prva letalska enota Slovenske vojske, 15. brigada vojaškega letalstva, pa je bila vzpostavljena julija naslednje leto. V njenem okvirju je delovala tudi helikopterska eskadrilja, ki je imela pet helikopterjev različnih vrst, po en SA-341 in A-109 ter tri B-412. S hitrejšim razvojem Slovenske vojske se je začelo hitrejše kadrovsko popolnjevanje in opremljanje enote. Tako je sredi 90. let svoje zmogljivosti okrepila s petimi večnamenskimi transportnimi helikopterji Bell B-412. To je bilo za Slovensko vojsko, pa tudi za potrebe civilne zaščite in reševanja, velik kakovostni premik, ki so ga nadgradili z nakupom štirih Eurocopterjevih večnamenskih transportnih helikopterjev AS 532 AL cougar, ki jih je enota prevzela spomladi leta 2003 in 2004. Od novembra 2004, ko se je preoblikovala 15. brigada vojaškega letalstva, enota je delovala kot 15. helikopterski bataljon, podrejena poveljstvu sil SV. Od začetka februarja 2008 je letalstvo SV organizirano na brigadni ravni. Prvi poveljnik BRZOL-a je bil podpolkovnik Igor Strojin. Od konca leta 2009 ji je do vrnitve ppk Strojina iz misije v tujini poveljeval podpolkovnik Blaž Pavlin, ki pa ga je vmes za kratek čas zamenjal Jani TopolovecPodpolkovnik Igor Strojin je 12. julija 2010 dolžnost poveljnika Brigade zračne obrambe in letalstva predal podpolkovniku Janiju Topolovcu. ve荠

aerospatiale_sa341_gazelle_pred_letalsko_bazo_sv_na_brniku.jpg























Naloge:
• poveljevanje podrejenim enotam ZOL in nadzor nad njimi,
• zagotavljanje zahtevane stopnje pripravljenosti in usposobljenosti podrejenih enot ZOL,
• administrativna in logistična podpora podrejenim enotam,
• načrtovanje uporabe, prenos ukazov in spremljanje delovanja podrejenih enot ZOL v miru, krizi in vojni (nacionalna obramba),
• neprekinjeno načrtovanje, prenos ukazov, usklajevanje in spremljanje delovanja letalskih enot na letališču Cerklje ob Krki za lastne potrebe in za potrebe države gostiteljice,
• nadzor in preverjanje zahtevane stopnje usposobljenosti in pripravljenosti za delovanje,
• sodelovanje s civilnimi in drugimi vojaškimi organizacijami,
• načrtovanje in izvedba mobilizacije podrejenih enot,
• zagotavljanje častnikov za povezavo za nacionalni zračni operativni center.

Sestava:
- poveljstvo,
- 15. helikopterski bataljon,
- 16. bataljon za nadzor zračnega prostora,
- 107. logistična baza,
- 9. bataljon zračne obrambe,
- Letalska šola,
- Letalskotehnična enota,
- čŒeta za vojaški zračni promet.

Letališče Cerklje ob Krki več informacij: banner_cerklje_01.jpg

Simboli in zgodovina:
brzol.jpgZnak Brigade zračne obrambe in letalstva simbolizira njeno dejavnost. Vrhnji del znaka zaokroža napis BRZOL, v podlagi je prikazan radarski zaslon, ki simbolizira nadzor zračnega prostora, nad njim sta dve raketi zemlja–zrak (kratkega in srednjega dosega), ki simbolizirata zračno obrambo, nad raketama pa je abstraktno plovilo, ki predstavlja zrakoplov kot simbol letalstva.
Znak je oblikovan kot gotski ščit. Različica za službeno uniformo je na modri podlagi in obrobljena z odtenkom sive barve, različica za bojno uniformo pa je na zelenorjavi podlagi in obrobljena z odtenkom svetlo rjave barve.

BRZOL je skladno s Srednjeročnim obrambnim programom 2007–2012 začela delovati 1. februarja 2008.

S preoblikovanjem Slovenske vojske v letih 2004 in 2005 so bile zmogljivosti letalstva, zračne obrambe in nadzora zračnega prostora vključene v različna poveljstva ter različne ravni poveljevanja in kontrole. S Srednjeročnim obrambnim programom pa je bila predvidena ustanovitev poveljstva BRZOL kot organa poveljevanja in kontrole enot v sestavi brigade.

čŒlanki v povezavi z letalstvom SV
Za suverenost v zraku in podporo iz zračnega prostora 

Strateški zračni transport v Slovenski vojski
Tretji član posadke
Projekt brazpilotnih sistemov v SV
Obnova gezele TO-001
Urjenje pilotov SV na simulatorju letenja

Enote in oddelki BRZOL,
Letalniki letalskih enot SV.



Nazaj



Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
vir: www.mors.si

13 Jan 08
Napisal
Majhno poslovno letalo iz Embraerja so trgu prvič predstavili maja 2005. Prvi polet pa je opravil julija 2007. Njegov večji brat phenom 300 bo predvidoma prvič poletel sredi letošnjega leta. Do konca leta 2007 sta poletela še dva testna modela, od katerih je bil en podvržen tudi zemeljskim testom, med njimi vpliv vode na motor ob vzletu in pristanku letala ter vibracijske teste. V zaključku leta 2007 so preverjali delovanje hidravličnih sistemov, avionike in vpliv ledu na sisteme in letalne sposobnosti letala. V 260-ih poletih so opravili nad 350 ur letenja (jan 2008).

embraer_phenom_300.jpgTudi phenom 300 je že v proizvodnji hali, kjer sestavljajo trup letala. Phenoma bosta prvi Embraerjevi letali z vgrajenimi komponentami narejenimi v celoti iz kompozitnih materialov. Približno 16% mase letala je iz kompozitov, kar pomeni veliko znižanje celotne mase letala v primerjavi s klasično kovinsko strukturo. Notranjost letala so oblikovali pri BMW Group Designworks, ki napovedujejo povsem nov pristop pri oblikovanju kabine malih poslovnih letal. Kabina bo za ta rezred letal zelo prostorna pravtako pa bodo večja okna v potniški kabini. Za udobje potnikov bo na krovu tudi ločen toaletni prostor in satelitski komunikacijski sistem. Letalo bo lahko upravljal samo en pilot. Pilotska kabina bo opremljena z tremi 12 inčnimi zamenljivimi LCD zasloni. Dva sta primarna (PFD), en je večnamenski (MFD). Avionika povezuje vse sisteme od primarnih do navigacije, komunikacije, digitalnega zemljevida, podatkov o motorjih in opozoril. Pratt & Whitney je v začetku letošnjega leta dobavil prvi par motorjev za phenom 300; PW535E.

V letalu phenom 300 je prostora za 9 potnikov, katerim bo na voljo tudi 2,15 m3 velik prtljažni prostor.

V začetku decembra 2007 je Embraer s Flight Options iz ZDA podpisal pogodbo o dobavi 100 letal phenom 300 z dodatno možnostjo še 50 letal istega modela. Pogodba je vredna 746 milijonv dolarjev in bi lahko dosegla 1,12 milijarde dolarjev, če bo realiziran še drugi del pogodbe. Pogodba vsebuje tudi vzdrževanjeteh letal, ki je ocenjeno na dodatnih 200 milijonov dolarjev.

Embraer je 29. decembra 2009 Executive Flight Services dobavil prvo majhno poslovno letalo Phenom 300. Predaja letala je potekala v obratih Embraerja v San Jose dos Campos. Za ta tip letala so izšolali štiri pilote, ki so kurz opravili decembra v Embraerjevem izobraževalnem centru v Dallasu. Šlo je za štiri pilote, ki so že imeli licenco za letenje na Phenomu 100 in zato je bilo šolanje za drug tip kratkotrajno.




Tehnični podatki:
Phenom 300

Pogon: dva Pratt & Whitney PW535E motorja
Potiski: 3,200 pounds vsak
Dolet 3,334 km (6 potnikov) z 35 minutno rezervo in 100 nm doleta.
Višina 13,716 m
Največja hitrost  0.78M

Te zmogljivosti mu omogočajo nonstop polet iz New York v Denver ali Santo Domingo (Dominican Republic); in iz Los Angeles v Detroit, Mexico City (Mexico) ali Atlanto
Cena: US$ 6.65 million (leta 2005)


Nazaj
 
13 Jan 08
Napisal

Številne države so šele po spopadu v Iraku leta 1991 in na Balkanu spoznale, da letalonosilke niso stvar preteklosti, temveč zelo uporabno orožje, ki lahko s svojo veličino in navzočnostjo odločilno vpliva na potek kriznih dogodkov.

07 Jan 08
Napisal

Prešli smo na področje, ki brez dvoma zahteva posebno obravnavo, torej posebno široko razlago tako o razvoju kot posameznih vrstah, tipičnih in različicah. Osnovna delitev današnjega letalskega orožja, če izvzamemo namenske bombnike (teh pa je danes malo in so v oborožitvi le nekaj držav), je na ognjeno in na raketno orožje. Naslednje so potem lahko nevodljive ali vodljive, namenjene ciljem v zraku ali pa na kopnem ter na morski površini.

b-52_med_bombardiranjem_viracc.jpgKo so se pojavile prve vodljive rakete, so nekateri konstruktorji predvsem z lovskih letal odstranili celo do tedaj nezamenljive mitraljeze in topove. Kasneje so na podlagi izkušenj začeli topove spet vgrajevati v letala, saj naj bi bilo po analitičnih podatkih v izraelsko-arabskih vojnah v šestdesetih in sedemdesetih letih kar 15 % letal v zračnih dvobojih uničeno z letalskimi topovi.

Top je zelo univerzalno orožje, saj lahko uničuje tako cilje v zraku kot na tleh, medtem ko se rakete, namenjene uničevanju ciljev v zraku, precej razlikujejo od raket za uničevanje ciljev na tleh (govorimo o vodljivih raketah). poleg tega imajo za današnje razmere še eno prednost -  topov ni moč elektronsko ali drugače motiti, kot je mogoče vodljive rakete.

Na Zahodu danes prevladuje top M61A1 vulcan kalibra 20 mm, s katerim so opremljeni praktično vsi ameriški lovci in lovski bombniki od F-14 do F-18. Francozi in Britanci se zatekajo h kalibru 30 mm, Nemci pa 27 mm. Ruska letala imajo vgrajena topovska orožja večinoma kalibra 23 mm in 30 mm.

rakleta_asraam_vireads.jpgPoudarili smo že, da je uvajanje raketnih orožij, predvsem vodljivih, povzročilo temeljito prevetritev v taktiki uporabe bojnih letal. Ta orožja so se dokazala kot zelo učinkovita, tako navajajo podatke o 60-odstotni učinkovitosti izraelskih vodljivih raket zrak-zrak šafir med arabsko-izraelsko vojno v letu 1973. Še boljši rezultat naj bi dosegli Britanci z vodljivimi raketami zrak-zrak kratkega dosega sidewinder med spopadom za Falklande leta 1982, ko naj bi dosegli skorajda 90 % učinkovitost.

Rakete zrak-zrak, pa tudi zrak-zemlja, delimo glede na dolet in glede na način vodenja. Glede na dolet so kratkega, srednjega in dolgega dosega, glede načina vodenja pa pasivno ali aktivno radarsko vodljive (izstreljene so proti cilju, radar pa se vključi samo v končni, odločilni fazi zaradi lastne zaščite), infrardeče (sledijo toplotnemu viru) ali pa kombinirane.

Rakete zrak-zrak kratkega dosega so namenjene uničevanju ciljev do razdalje 20 km, pomembna pa je seveda tudi najmanjša razdalja, ki je nekaj pod 500 m. Med najbolj razširjene sodijo danes rakete sidewider (res pa jo od uvedbe pred trideset leti nenehno izpopolnjujejo). Francozi so svoje enakovredno orožje začeli razvijati  že pred Američani, rakete R.550 magic so v poosebljeni izvedbi magic 2 še vedno v rabi. Znani sta tudi izraelski raketi zrak-zrak kratkega dosega šafrir in piton. Sovjetska zveza  je v sedemdesetih letih razvila raketo zrak-zrak AA-8 'aphid'. Najsodobnejše izvedenke raket tega razreda so danes ASRAAM (izpopolnjene rakete zrak-zrak kratkega dosega).

f-15_mad_izstrelitvijo_rakete_aim-7_sparrow_viracc.jpgMed raketami srednjega dosega je znana ameriška serija AIM-7 sparrow, nadalje francoska super matra R.530, britanska verzija sparowa sky flash, potem pa sledi cela paleta sovjetskih (ruskih) raket srednjega dosega AA-6, AA-7 in AA-10. Na Zahodu bodo to področje sčasoma pokrile rakete AMRAAM (izpopolnjene rakete zrak-zrak srednjega dosega). Rakete tega razreda omogočajo napade na cilje v zraku v oddaljenosti med 5 in 50 km.

Med rakete zrak-zrak dolgega dosega sodijo orožja z učinkovitim delovanjem v razdaljah od 50 do 150 km in več. Najbolj znamenita je zagotovo ameriška AIM-54A phoenix, s kakršno so oborožili palubne prestreznike F-14 tomcat. Tudi ruska stran razvija nekaj raket z zelo dolgim dosegom in z velikimi hitrostmi na nabojni-turbo reakcijski pogon (t.i. pulzor).

Bojna letala so zelo učinkovita pri uničevanju kopenskih ciljev, kar so dokazala predvsem v zadnjih letih, ko so predvsem NATO in ZDA izvajali izključno letalske napade kot sredstvo pritiska na določene države. Paleta orožij zrak-zemlja (ali zrak-površina) je danes zaradi tega izjemno pestra. Vanjo sodijo nevodljivi raketni izstrelki in vodljivi raketni izstrelki, pa tudi pametne bombe, na primer natančno vodljive laserske bombe. Nasploh je v zadnjem desetletju v ospredju razvoj prav v tej smeri: torej k natančnim zadetkom, ki v sodobnih spopadih tako imenovane nizke intenzivnosti ne povzročajo stranskih posledic v neposredni bližini uničenega cilja. Gre za tako imenovane kirurško natančne operacije, te pa zahtevajo izredno natančne zadetke.

namescanje_raket_zrak-zemlja_gbu-39_na_f-15e_viracc.jpgTudi ta orožja, recimo izstrelke zrak-zemlja (ali zrak-površina) lahko delimo na več načinov, po načinu vodenja ali pa po namenu uporabe. Zanimivo je, da imajo nekatere rakete za napade na kopenske cilje lahko tudi različno vodenje, značilen primer je ameriški AGM-65 maverick s TV, IR in elektrooptičnim vodenjem. Potem se te  rakete dalje delijo po namenu uporabe na  npr. protiladijske, protiradarske, protioklepne ipd. To pa so že precej ozka področja nalog.

Med najučinkovitejša orožja, lansirana z letal, sodijo manevrirne rakete, vendar gre v tem primeru za velika letala, velike nosilce, torej bombnike.

Nekako klasična oborožitev letal so bombe in še dandanes uporabljajo lovski bombniki (in seveda bombniki) tudi konvencionalne prostopadne bombe. Da bi izboljšali njihovo natančnost, so najprej uvedli inercialno vodljive, potem pa TV, IR in lasersko vodljive bombe. Med najbolj razširjene lasersko vodljive bombe sodi danes ameriška bomba paveway z lasersko samovodljivo napravo.

Naslednja skupina so bombe kasetnice, ki vsebujejo večje število bomb, namenjenih uničevanju različnih ciljev, od žive sile do letaliških stez  in oklepnih vozil.

Naposled sodi v arzenale nekaterih držav še taktično jedrsko orožje, ki ga nosijo letala. Običajno so njihovi nosilci večje letala, na primer bombniki, vendar je tudi nekaj lovskih bombnikov oboroženih bodisi z jedrskimi bombami ali taktičnimi jedrskimi izstrelki.


Nazaj

Koledar objav

« Julij 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31