Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (575)

31 Dec 07
Napisal

Cilj konstruktorja letal je zgraditi konstrukcijo, ki bo uporabniku letala omogočala njegovo najučinkovitejšo uporabo preko celotne življenjske dobe. Pri tem mora upoštevati številne dejavnike, ki vplivajo na konstrukcijo letala (masa, korozija in utrujanje materiala, cena materiala, ...). Za uporabnika je najbolj pomemben dejavnik vsekakor masa letala v primerjavi z koristnim tovorom, ki ga letalo lahko prepelje. Masa konstrukcije potniških letal naj bi se gibala v območju med 25 in 30 % celotne mase letala. Delež koristnega (plačljivega) tovora naj bi se gibal okrog 20 % odvisno od tipa letala. Če bi na primer maso konstrukcije letala A310 zmanjšali za 400 kg bi lahko namesto te mase prepeljali štiri potnike več oziroma bi v enem letu porabili za 25.000 $ manj goriva. Neposredni stroški vzdrževanja letala bi bili tako mnogo manjši.

proizvodnja_linija_b737_next_generation_virboeing.jpg


















 

31 Dec 07
Napisal

Krilo mora biti oblikovano tako, da ustreza aerodinamičnim zahtevam, hkrati pa mora prenašati vse obremenitve, ki delujejo nanj. Na krilo delujejo normalne in tangencialne obremenitve (prečne sile, torzijski moment in upogibni moment). Prečno silo prenaša stojina, upogibni moment v vertikalni smeri prenašajo nosilci in torzijski moment prenaša oplata krila. Tangencialne obremenitve delujejo v pravokotni smeri glede na normalne obremenitve in so mnogo manjše od njih. Obremenitev konstrukcije celotnega letala je potrebno izračunati v vseh režimih letenja. S tem dobimo skrajne točke obremenitvene envelope znotraj katere je letenje s strani obremenjevanja konstrukcije varno.



par_kril_a400m_so_pripeljali_v_belugi_virairbus.jpg

Z razvojem tehnologije se je spreminjal tudi pristop k konstrukciji krila in celotnega letala. V zgodnjih 50-ih so na nosilce krila in rebra pritrjevali relativno majhne in tanke plošče oplate, kar je bilo precej zamudno in drago. S tehnološkim razvojem so omogočili izdelavo večjih in ukrivljenih kosov oplate kar je skrajšalo čas gradnje in izboljšalo aerodinamično obliko. Nosilce in rebra krila so med seboj kovičili prav tako pa so na njih kovičili tudi oplato. Potrebna elastičnost krila je bila tako zagotovljena. V zadnjem času se uveljavlja nova tehnologija pritrjevanja oplate na konstrukcijo in sicer z laserjem.

31 Dec 07
Napisal

Dolga puščičasta krila, ki so podvržena velikim aerodinamičnim silam se upogibajo in zvijajo. Gradiva iz katerih je konstrukcija narejena morajo biti zato dovolj elastična in hkrati trdna. Najbolj znan in moteč vpliv zunajih sil je nihanje in zvijanje krila – flutter. Flutter je pojav ko določena masa začne zaradi vztrajnostnih sil nihati. Nihanje lahko privede do porušitve komponente (krilo, zakrilce, ...) in posledično neizbežne katastrofe. Komponente so zato konstruiane tako, da ne pridejo v resonanco (nihanje se povečuje), kar bi se lahko zgodilo pri določeni hitrosti letal. Hitrost pri kateri bi lahko prišlo do pojava fluttra je običajno vsaj 30 % nad največjo hitrostjo letenja letala. Na ta način se izognemo prevelikemu in nevarnemu vplivu nihanja komponent. Znani so primeri, ko je letalu enostavno odpadel motor ali del krila.


proizvodnja_krila_za_b767-400er_v_obratih_boeinga_v_everettu_virboeing.jpg





















 

28 Dec 07
Napisal
Helikopter pripada družini Sikorskyjevih S-61, ki so jo uvedli že leta 1959 v številnih civilnih in vojaških izvedenkah. Ena najbolj znanih izvedb je sea king ASW za protipodmorniški boj. Britanski Westland je pridobil licenco za proizvodnjo Sikorskyjevih helikopterjev v letu 1959, sea kingi pa so v operativni rabi v Kraljevski vojni mornarici od leta 1964. Izpopolnjena verzija sea kinga je commando, z večjo nosilnostjo, doletom in vzdržljivostjo, namenjen je taktičnemu transportu enot, logistični podpori in prevozu tovora, pa tudi iskalnim in reševalnim akcijam. Verzijo commando uporablja Kraljevska vojna mornarica za podporo enotam kraljevskih marincev, v tej verziji jih uporabljata tudi Katar in Egipt.

Westlandov commando je član družine Sikorskyjevih sea kingov. V slednji verziji je nekoliko daljši in je značilen desantni transportni helikopter, medtem ko je sea king namenjen protipodmorniškemu boju.

westland_commando_mk_2.jpg









Tehnični podatki:
Westland commando Mk 2

Mere:  
- skupna dolžina 22,15 m
- premer rotorja 18,90 m
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost 210 km/h
- dolet 445 km








Tovor: 28 vojakov ali do 3.628 kg (obešenega) tovora


Nazaj
28 Dec 07
Napisal

Tudi ta Westlandov helikopter je dejansko licenčno zgrajena izvedba ameriškega helikopterja Sikorsky S-58, namenjena protipodmorniškemu boju. Wessex HAS (Helicopter Anti-Submarine) Mk 1 je bil v operativni rabi od leta 1962, kmalu so se zanj začele zanimati Kraljevske letalske sile in dve leti kasneje so izdelali verzijo za prevoz 16 vojakov. Sledile so še izboljšane protipodmorniške verzije, britanska vojna mornarica pa je za svoje marince naročila desantno verzijo HU.Mk 5. Deloval je z letalonosilk, s katerih je prevažal enote komandosov.

Helikopterji HU.Mk 5 so imeli izredno pomembno vlogo v falklandski vojni, v kateri se je izkazal za zanesljivega v tamkajšnjih težavnih vremenskih razmerah, kjer so bila naprezanja ogromna.

westland-wessex-hc-2.jpg















Tehnični podatki:
Westland wessex


Mere:  
- skupna dolžina 14,7 m
- premer rotorja 17 m
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost 195 km/h
- dolet 628 km
- tovor 2100 kg












Nazaj

28 Dec 07
Napisal
HAS. Mk 5 je protipodmorniška/iskalno-reševalna verzija tega helikopterja, ki so ga v Kraljevski vojni mornarici uporabljali v osemdesetih letih. Uporablja potopne hidroakustične boje, katerih signali potujejo do mornariškega patruljnega letala nimrod. Nad območjem patruljiranja lahko kroži do 185 km oddaljen od matične ladje in sodeluje s patruljnim letalom nimrod v napadih na nasprotnikove podmornice.

Njegovo glavno orožje so štirje torpedi Mk 46 ali samovodljivi torpedi stingray. Namesto tega ga lahko oborožijo tudi s štirimi globinskimi bombami Mk 11.

westland_sea_king_has_mk_5.jpg





Tehnični podatki:
Westland sea king HAS. Mk 5

Posadka: 4

 Zmogljivosti:  
- dolet 1102 km
- hitrost manevriranja 205 km/h




Senzorji: podvodni sonar type 195, radar AW 391 in oprema za elektronsko podporo
Oborožitev:
-
štirje torpedi Mk 46 ali stingray;
- štiri globinske bombe Mk 11 ali
- dve protiladijski raketi sea eagle


Nazaj
28 Dec 07
Napisal

EH Industries je skupna družba italijanske Aguste (iz Cascine Costa di Sanmarate) in britanskega GKN Westlanda (iz Yoevila), ustanovljena leta 1980. Vsekakor je sodelovanje med družbama, posebej pri projektu večnamenskega helikopterja EH101, v letu 2000 vodilo do združitve v družbo Agusta/Westland.

westland_agusta_eh_101_merlin_viraeroflightco.jpgŽe leta 1980 sta Italija in Velika Britanija začeli skupaj snovati helikopter za protipodmorniški boj. Prve komponente so začeli izdelovati marca 1985. Izdelali so kar devet prototipnih helikopterjev in testno konstrukcijo za obremenitvene preskuse na tleh, prvi PP1 (ZF641), je prišel iz proizvodnje 7. aprila 1987 v Yeovilu. Po testiranjih na tleh je prvič vzletel 9. oktobra 1987. Drugi PP2 je vzletel 26. novembra istega leta v Italiji, nato pa se je zaradi okvare rotorja leta 1993 zrušil in odložil preizkušanje in razvoj za vsaj pol leta. Proti koncu osemdesetih let sta zatem nastali mornariški verziji, sledili sta še kopenska in civilna verzija - slednja leta 1990 v Angliji in leto kasneje v Italiji. Sprva so se za EH101 zanimali predvsem v Kanadi in njihovi vojni mornarici, vendar je njihovo obetavno naročilo leta 1998 padlo na vsega 15, vendar je bila pogodba za 15 cormorantov (kot so Kanadčani poimenovali svojo mornariško izvedenko EH101) vredna nad 400 milijonov USD. Toliko pomembnejša je bila zato odločitev nordijske četvorke, Danske, Norveške, Finske in Švedske, da kupi več kot 70 teh večnamenskih helikopterjev. Prav lahko bi se EH101 znašel tudi v vlogi ameriškega predsedniškega helikopterja, čeprav je to v trenutku ne najbolj toplih ameriško-evropskih odnosov docela nemogoče. Ali pač, saj sta tako Velika Britanija kot Italija ostali veliki zaveznici ZDA.

Aprila 1990 so se odločili, da bodo vsi EH-101 za Kraljevsko mornarico opremljeni z turbogrednimi motorji Rolls-Royce/Turbomeca RTM.332-1. Testni helikopter PP4 s temi motorji in opravili vse potrebne preskuse.

Helikopter je pridobil 'civilni'certifikat o plovnosti novembra 1994. Proizvodnja merlina je potem stekla zgodaj v letu 1995. Prvi serijski helikopter je poletel decembra 1995, Kraljevska mornarica pa ga je uvedla v uporabo 27. maja 1997. RAF je prve dobila decembra 2001. Januarja tega leta pa so jih dobili tudi v Italijanski mornarici.

Trup letala je zgrajen večinoma iz aluminijevih zlitin, le zadnji del trupa in repni del sta delno zgrajena iz kompozitnih materialov. Helikopter je glede gabaritov nekoliko manjši od sea kinga, kar mu omogoča delovanje z istih fregat in uporabo istih hangarjev. Vseg devet predserijskih helikopterjev je bilo opremljenih z General Electricovimi turbogrednimi motorji CT7-2A (moč 1289kW). Angleške helikopterje so opremili z turbogrednimi motorji RTM.322 (moč 1724 kW). Ostali helikopterji so opremljeni z turbogrednimi motorji T700-GE-T6A (moč 1278 kW). Helikopter ima uvlačljivo pristajalno podvozje. Kokpit je »steklen« in ima vgrajeno najsodobnejšo avioniko, ki omogoča letenje v vseh vremenskih razmerah. Mornariški EH-101 so opremljeni tudi z radarjem APS-784 in sonarjem HELRAS ter z iskalnim 360º radarjem GEC Ferranti Blue Kestrel, akustičnim sistemom AQS-903 in magnetnim sonarjem Ferranti/Thomson-CSF.

Leta 2001 so EN-101 naročili Portugalci in Danci za operacije SAR.

Westland/Agustin helikopter EH-101 ponuja precej večji dolet in nosilnost kot podobni mornariški helikopterji, med drugim pa tudi izredno učinkovite protiladijske rakete AM.39 exocet.

Tehnični podatki:
EH Industries EH101
Italija/Velika Britanija

Tip: trimotorni večnamenski helikopter
Posadka: 2 pilota, v protipodmorniški verziji še 2 operaterja sistemov in senzorjev; do 30 potnikov, v vojaškotransportni izvedbi 30 sedežev ali do 16 nosil
Pogon: trije  turbogredni motorji Rolls-Royce Turboméca RTM322-01/8 ali RTM332-02/8 v britanskih izvedenkah in General Electric T700-GE-T6A za italijansko mornarico; v civilnih izvedenkah motorji GE CT7-6
Moč ob vzletu:
3 x 1.566 kW z RTM322-01/8
3 x 1.521 kW s T700-GE-T6A ;
3 x 1.432 kW s CT7-6
Kontinuirana moč:
3 x 1.230 kW s CT7-6
3 X 1.394 kW z  RTM322-01/8;
3 x 1.327 kW s T700-GE-T6A

Mere:    
- dolžina trupa  19,53 m 
- dolžina z rotorjem  22,81 m 
- višina  6,65 m (z vrtečima rotorjema) 
- širina   2,8 m 
- premer glavnega rotorja  18,59 m 
- premer repnega rotorja   4,01 m 
- disk glavnega rotorja  271,5 m2
- disk repnega rotorja  12,65 m2 
Kabina   
- dolžina  7,09 m v mornariški in 6,5 m v splošni izvedbi 
- širina  2,49 m 
- višina   1,9 m (v civilni izvedenki heliliner) 
- prostornina  29 m3 v mornariški in 27,5 m3 v civilni izvedenki 
   
Mase:    
- prazen  10.500 kg mornariški, 9300 kg heliliner,
10.250 merlin HC mk. 3 
-  tovor   2850 kg (heliliner), 3120  kg (merlin HC mk.3) 
- obešeni tovor  do 5443 kg 
- največja masa   14.600 kg 
   
Zmogljivosti:   
- največja hitrost   310 km/h 
- gospodarna hitrost   278 km/h 
- vrhunec leta  4575 m 
- največji dolet   1130 km (heliliner), 2093  km (merlin CH mk. 3) 
- trajanje leta  300 min 
   

































Verzije:
Srs 100 osnovna mornariška izvedenka;
Srs 200 mornariška verzija brez repne ploščadi;
Srs 300 heliliner – komercialna potniška verzija, opremljena tudi za operacije na naftnih ploščadih;
Srs 400 vojaškotransportna verzija;
Srs 500 civilna verzija z repno nakladalno ploščadjo – civilna verzija za Japonsko je Srs 510, za vojsko merlin (VB);
merlin HM mk1 protipodmorniška verzija Kraljevske mornarice, nameščeni so na fregatah, letalonosilki Invincible in drugih ladjah, kanadski cormorant;
merlin HC mk.3 taktičnotransportna verzija RAF

Oborožitev: oborožitveni sistemi za protipodmorniški boj in protiladijski boj, skupaj do 920 kg (npr. štirje lahki protiladijski torpedi)
Uporabniki: nekaj nad 100 naročenih helikopterjev (načrtovali so jih 700); Velika Britanija – RN (44 merlin HM mk 1), 22 RAF merlin HC mk. 3, Italija 16, Japonska (1); Kanada (15); Danska, Švedska, Norveška, Finska (skupaj nad 70)
Cena: za 22 merlinov za RAF so odšteli okoli pol milijona funtov; 16 italijanskih EH101 je veljalo 775 milijonov USD; Kanada je plačala za 15 helikopterjev v izvedbi SAR 579 milijonov kanadskih dolarjev; civilno verzijo EH101 prodajajo po okoli 27 milijonov USD.


Nazaj 
28 Dec 07
Napisal

Splošno znana oznaka zanj je »sluf« ali »short little ugly fucker«, zasnovali pa so ga v šestdesetih letih kot lahko palubno jurišno letalo. Izhaja sicer iz lovca F-8 crusader, vendar se od njega precej razlikuje. Z njim so hoteli nadomestiti manjšega A-4 skyhawkea. Izkazalo pa se je, da je corsair II precej več kot le lahki jurišnik in tako so ga za lovskobombniške naloge začeli uporabljati tudi v Letalskih silah ZDA. Kasneje so ga nadomestili z jurišniki A-10, namensko zasnovanimi letali za neposredno podporo kopenskim silam. Kljub temu ga je letalstvo vojne mornarice obdržalo na palubah letalonosilk, nekaj jih je sodelovalo še celo v zalivski vojni, potem ko so si vojne izkušnje nabrali v bojih v Vietnamu, Libanonu in na Grenadi ter posegih v Libiji in Panami.

vought_a-7_corsair_virfasorg.jpg






















Tehnični podatki:
Vought A-7 corsair
ZDA

Tip: lahki jurišnik in lovskibombnik

Mere:  
- dolžina 14,06 m
- razpon kril 11,81 m
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost nad morsko gladino 1121 km/h
- dolet v režimu visoko-nizko-visoko 1432 km
- največji bojni tovor 9072 kg
- vzletna steza (z največjim bojnim tovorom) 1524 m













Nazaj

28 Dec 07
Napisal
Konstruktorski biro Tupoljeva je v bivši Sovjetski zvezi poskrbel za razvoj prvega reakcijskega potniškega letala Tu-104. Bila je to izvedenka iz osnove, ki jo je predstavljal bombnik Tu-16. Imel pa je tudi manjšega brata Tu-124 in za oba so bile značilne številne pomanjkljivosti – otroške bolezni. Te so potem skušali pozdraviti z modelom T-134, ki je bil sprva zelo podoben modelu –124 in so mu celo nadeli oznako Tu-124A. Potem pa so se odločili za popolno prenovo konstrukcije, letalo je dobilo značilni T-rep in ob repnem delu trupa nameščena motorja.

Prototipnega Tu-134 so začeli preizkušati leta 1962. Desetletje zatem je prišla podaljšana izvedenka Tu-134A s 76 sedeži in močnejšima motorjema. Sledilo je še več izvedenk, največja je imela prostora za 96 potnikov. Skupaj so jih zgradili preko 700.

tupoljev_tu_134a_virtupoljev.jpg
















Tehnični podatki:
Tu-134
SZ

Tip: potniško letalo kratkega in srednjega doleta
Proizvajalec: Aviacionnij naučno-tehničeski kompleks imeni A. N. Tupoljev OAO, Rusija
Posadka: 3
Potniški sedeži: 72, 84, 96
Pogon: dva turboventilatorska motorja Solovjev D-30 s po 66,7 kN potiska

Mere:   
- dolžina  34,35 m (37,05 m)
- višina   9,02 m (9,14 m)
- razpetina kril   29,00 m
- površina kril   127,3 m2
   
Mase:  
- operativna praznega   27.500 kg
(29.500 kg Tu-134A)
- največja vzletna masa  44.500 kg
(47.000 kg Tu-134A)
   
Zmogljivosti:  
- največja potovalna hitrost   900 km/h
- optimalna potovalna
hitrost
 750 km/h
- dolet   3020 km
(3400 km Tu-134A)



















Cena:
/
Uporabniki: Bolgarija, čŒeška, Poljska, Rusija, vrsto let je bil Tu-134 standardno letalo številnih letalskih družb držav Varšavskega sporazuma; danes ga v nekaterih državah uporabljajo za prevoze VIP v okviru vojaških letalskih flot.


Nazaj
28 Dec 07
Napisal
Rusi so leta 1986 začeli razvijati potniško letalo, ki bi nadomestilo zelo zastarele Tu-134 in Jak-42. Sprva naj bi se to zgodilo že v letu 1995, vendar je konstruktorje leta 1990 prehitel zlom države, zatem pa pomanjkanje sredstev in številni odlogi projekta. Prvič so letalo vseeno predstavili javnosti leta 1995, vendar skorajda samo skelet brez vgrajenih sistemov. Pri Tupoljevu so do konca desetletja potem skušali zbrati dovolj denarja za dokončanje razvoja in leta 1999 je Tu-334-100 prvič vzletel. Serijska proizvodnja naj bi stekla v naslednjem obdobju, sklope pa bodo izdelovali tako v Rusiji kot Ukrajini. Za okoli 100 letal naj bi se zanimali tudi Iranci, ki naj bi sami opravili končno montažo.

Gre za precej sodobno letalo, kar pol tišje od predhodnika Tu-134, avioniko pa je nasledil od starejšega in večjega brata – Tu-204. Kokpita sta praktično identična. Obstajajo pa tudi že načrti za podaljšano izvedenko, pa tudi za specializirano tovorno in prilagodljivo tovorno/potniško verzijo. Tu-334 izdelujejo v petih različicah Tu-334-100, -100D, -120D, -200, -220

tupoljev_tu_334_virtupoljev.jpg

Tehnični podatki:
Tu-334-100
Rusija

Tip: potniško letalo srednjega doleta
Proizvajalec: Aviacionnij naučno-tehničeski kompleks imeni A.N.Tupoljev OAO, Rusija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 102 v enotnem razredu ali 92 v ekonomskem in 8 v prvem razredu
Pogon: dva turboventilatorska motorja Progress D-435T s po 73,6 kN potiska

Mere:   
- dolžina 31,26 m
- višina 9,38 m
- razpetina kril 29,77 m
- površina kril  83,22 m2
- premer trupa 4,00 m
 Kabina  
- dolžina 17,84 m
- širina 3,57 m
- višina 2,15 m
   
Mase:   
- operativna praznega 38.360 kg
- največja vzletna masa 47.900 kg
- gorivo 9450 kg
- največja brez goriva 41.500 kg
   
Zmogljivosti:   
- optimalna potovalna
hitrost 
800-820 km/h
- največja višina 10.600 m
- vzletna razdalja 1960 m
- dolet  3150 km


tupoljev_tu_334_kokpit_virtupoljev.jpg


























Cena:
19 milijonov USD
Uporabniki: proizvajalec naj bi imel okoli 100 rezervacij–naročil, načrtujejo proizvodnjo nekako do 300 letal v prihodnjem obdobju.


Nazaj

Koledar objav

« Julij 2020 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31