Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (573)

08 Jun 07
Napisal

chuck_yager_v_letalu_x_1vir5.jpgPrvi človek, ki je letel z nadzvočno hitrostjo, je bil Chuck Yeager. Izurjeni vojaški pilot je s pomočjo B-29, ki je njegovo letalo Bell X-1 poneslo na višino 6000 m, 14. 10. 1947 dosegel hitrost zvoka. Sledila so mu serijsko izdelana lovska letala F-100 super sabre in F-104 starfighter. Konec petdesetih let je bila zahtevana hitrost za prestreznike dosegla machovo število 2.

north_american_f_86_sabrejet_vir5.jpgTi naj bi po prejetem alarmu v desetih minutah dosegli nasprotnikove bombnike. Nastajala so letala tretje generacije MiG-21, Mirage III, lightning F.1A in mnoga druga. Razvoj prestreznikov in njihova uporaba je bila zelo draga. Prestreznik F-106 je bil kar desetkrat dražji od F-86. Vojska se je zato usmerila tudi v razvoj raket. Rakete zrak – zrak in zemlja – zrak so spremenile taktiko bojevanja, saj nasprotnika ni bilo več potrebno videti, da bi ga sestrelil.

mig_21.jpgTo je na svoji koži občutil tudi pilot vohunskega letala Lockheed U-2 Gary Powers. Sovjeti so ga maja 1960 sestrelili z višine 22 km. lockheed_u_2_vir5.jpgPowers se je izstrelil iz letala in končal v rokah Sovjetov, ki so ga po pogajanjih predali ZDA. Hladna vojna je dosegla vrhunec 1962 leta, ko so Sovjeti gradili izstrelišče raket srednjega dosega na Kubi. Tam so sestrelili tudi drugo letalo U-2 in pilot tega letala je postal tudi edina žrtev hladne vojne, ki bi lahko terjala smrt milijonov ljudi. Plod hladne vojne je tudi Lockheedovo strateško izvidniško letalo SR-71 blackbirdsr_71_black_bird_vir5.jpgBlack bird velja za najhitrejše in najvišje leteče letalo s posadko na svetu. Ameriški izvidnik je dosegel hitrost 3529,56 km/h in višino 30 km. SR-71 je sicer zbir vrhunske tehnologije, ki jo zaokrožuje radarska neopaznost (stealth). Ta lastnost pa je postala ključna pri izdelavi vseh sodobnih vojaških letal zadnjih generacij (F-117, B-2, F-22, JSF F-35).

hawker_siddeley_harrier_vir5.jpgVse to pa ne bi bilo mogoče brez razvoja vojaške tehnologije, ki so jo več kot uspešno uvajali tudi v civilno uporabo. V sredini sedemdesetih let so namreč v lovce, kot sta F-14 tomcat in F-15 eagle, vgradili veliko elektronike, ki je pilotom omogočala lažje delo. Razvoj sodobnih konstrukcijskih materialov pa je konstruktorjem omogočal dosegati nemogoče. mig_29_fulcrum_vir5.jpgTo je bilo obdobje, ko so nastajala najimenitnejša bojna letala, ki še danes predstavljajo hrbtenico vojnih letalstev. Težko bi našteli vse, še težje pa se je odločiti, katerih ne bi. Tu so torej harrier, F-16, F-18, tornado, mirage 2000, MiG-29, Su-27, gripen, radarsko slabo opazen F-117, F-22 in nenazadnje eurofighterjsf_f_35.jpgPrihaja tudi skupni lovski bombnik JSF F-35, ki naj bi bil po napovedih verjetno zadnje zahodno bojno letalo s posadko. Brezpilotna letala (UAV) danes že uporabljajo v različne namene, medtem ko bojna brezpilotna letala (UCAV) šele preskušajo. Sodobna tehnologija je torej pregnala človeka od tam, kamor si je pred sto in več leti tako močno želel priti.

lockheed_f_117_stealth_fighter_vir5.jpgmcdonnell_douglas_f_15_eagle_vir5.jpg














Nazaj

08 Jun 07
Napisal

1783 - Brata Montgolfier skonstruirata prvo plovilo lažje od zraka (balon)

1800 - Sir George Cayley opravi prve aerodinamične izračune

1891 - Otto Lilienthal zgradi prvo krmarljivo jadralno letalo
1900 - Grof Ferdinand Zeppelin splovi svojo zračno ladjo
1903 - Orville in Wilbur Wright poletita z motornim letalom
1909 - Louis Bleriot preleti Rokavski preliv
1909 - Edvard Rusjan opravi prvi motorni polet v tem delu Evrope
1909 - Raymonde de Laroche postane prva pilotka z licenco

1914 - prvi komercialni let

1914 - prvi zračni dvoboj
1918 - Ameriška pošta vzpostavi zračno pošto Air Mail
1919 - ustanovijo prvo letalsko družbo
1922 - Bessie Coleman postane prva Afroameričanka z pilotsko licenco
1924 - Prvi polet z letalom okrog sveta
1927 - Charles Lindbergh kot prvi človek z letalom brez postanka preleti Atlantik
1932 - Amelia Earhart postane prva ženska, ki preleti Atlantski ocean
1933 - Zgradijo Boeing 247
1937 - V New Yorku zgori cepelin Hindenburg
1940 - bitka za Britanijo
1944 - Me 262 postane prvo operativno reakcijsko letalo
1945 - Z bombnika B-29 Američani odvržejo prvo atomsko bombo
1947 - Chuck Yeager prebije zvočni zid
1950 - prvi zračni dvoboj reakcijskih letal MiG 15 proti P 80
1950 - V letalstvu začnejo uporabljati računalnike, elektroniko in kompozitne materiale
1952 - letalska družba BOAC prvič pelje potnike z reakcijskim letalom comet
1957 - sputnik prvi umetni satelit obkroži zemljo
1953 - Jacquelin Cochran kot prva ženske prebije zvočni zid
1958 - Prvi ameriški satelit stacionirajo v zemeljski orbiti "Explorer 1"
1959 - NASA izbere prvih sedem astronavtov
1961 - major Jurij Gagarin v Vostoku 1 kot prvi človek poleti v vesolje
1961 - Alan Shepard postane prvi Američan v vesolju
1969 - Neil Armstrong in Buzz Aldrin postaneta prva človeka, ki sta stopila na luno
1969 - prvi polet B747 in concorda
1970 - ustanovijo Airbus
1971 - Mariner 9 zaokroži okrog Marsa
1971 - Boeing B747 opravi prvi komercialni polet iz New York v London
1972 - NASA lansira vesoljski program Shuttle
1976 - Prvi komercialni polet concorda
1978 - NASA izbere prvih sedem astronavtk
1981 - Prvi polet Space Shuttla
1985 - v vesolju začnejo sestavljati postajo MIR
1986 - Challenger eksplodira kmalu po izstrelitvi, vseh sedem članov posadke umre
1998 - izstrelijo prve sestavne dele mednarodne vesoljske postaje ISS
1999 - prvi neprekinjen oblet zemlje z balonom
2003 - Letalstvo proslavlja stoletnico
2005 - Airbus A380 prvič poleti
2007 - 25. oktobra A380 opravi prvi komercialni polet
2009 - 12. december A400 grizzly opravi krstni let
2009 - 15. december B787 dreamliner opravi krstni let

2011 - 26. september, ANA prevzela prvega B787 dreamlinerja
2013 - 14. junij A350 XWB opravi krstni let