Letalski laser, Američani so ga poimenovali YAL-1A, je visokoenergetsko lasersko orožje za prestrezanje in uničevanje balističnih izstrelkov v zraku. Nameščen je v modificiranem tovornem letalu Boeing 747-400F , razvili pa so ga v raziskovalnem laboratoriju Letalskih sil ZDA v sodelovanju z moštvom ABL, ki so ga sestavljali Boeing, Lockheed Martin in TRW. Laserski sistem je izdelek TRW, Lockheed Martinov pa je namerilni sistem. Za vodenje programa je bila odgovorna Raketnoobrambna agencija ZDA.
Moštvu ABL je obrambno ministrstvo leta 1996 za program dodelilo 1,1 milijarde dolarjev. Laserski sistem so začeli preizkušati leta 1998, dve leti kasneje so preizkušanje sklenili. Letalo so morali za vgradnjo tega orožja prihodnosti temeljite modificirati, dela pa so sklenili maja 2002. Sledila je prva serija preizkusnih letov. Po teh preizkusih je letalo pristalo v bazi Edwards, kjer so začeli z vgrajevanjem laserskih in namerilnih naprav. Ta faza naj bi bila po načrtih sklenjena leta 2004, ko naj bi tudi preizkusili lasersko orožje in skušali prestreči izstrelek v zraku ter ga uničiti. Načrtujejo skupaj sedem takih orožij, ki naj bi postala operativna v obdobju med 2006 in 2008, najprej tri v letu 2006, potem še vsa ostala.
Letalo YAL-1A bo imelo tri laserske sisteme; poleg laserskega orožja, ki bo s snopom uničevalo balistične izstrelke, bo vgrajen še laser za določitev razdalje do cilja in za prve informacije o atmosferskih razmerah. Naslednja laserska naprava oddaja snop do cilja, od katerega se potem odbije in daje podatke, uporabljene potem za usmerjanje odbojnihusmerjevalnih ogledal glavnega laserskega snopa v cilj. Ko je cilj priklenjen je praktično v isti sekundi tudi uničen. Ta laserski sistem razvijajo pri Raytheon Electronic Systems. Najpomembnejši laser bo seveda tisti z ubijalskim snopom. Uničevalni laserski žarek bo generiral kemični jodovdioksidni (IO2) laser (CO-IL) valovne dolžine 1.315 mikronov. Generator tega laserja je nameščen v repnem delu trupa. Visokoenergetski laserski snop bo potoval z letala proti cilju skozi cev, nameščeno v z neprepustno pregrado ločenem delu letala. Snop bo naprej potoval do teleskopskega ogledala premera poldrugega metra, ta pa je usmerjen tako, da laserski snop zadene cilj.
Cilj bosta najprej osvetlila sekundarni laser za pridobivanje pridobljenih podatkov o oddaljenosti in atmosferi ter laser za pridobivanje parametrov za postavitev odbojnih ogledal v lega za usmerjanje snopa glavnega laserskega orožja. Sistem ABL je zasnovan za izsleditev in uničenja balističnih izstrelkov med njihovim letom do cilja. Letalo naj bi dežuralo nekako na12.000 m višine, izstrelitev naj bi zaznali ali sateliti ali letalo AWACS, podatke o trajektoriji pa takoj posredovalo po komunikacijski zvezi Link 16. Sklop infrardečih širokokotnih teleskopskih naprav, vgrajenih na letalu ABL, bo zaznal leteči izstrelek v oddaljenosti nekaj sto kilometrov,
Tehnični podatki:
Skupina ABL YAL 1A,
ZDA
Letalo: Boeing 747-400F
Pogon: štirje turboventilatorski motorji GE CF6-8OC2BSF
Laser: kemični megavatni jodovdioksidov-COIL
Valovna dolžina: 1.315 mikronov
Nazaj
Moštvu ABL je obrambno ministrstvo leta 1996 za program dodelilo 1,1 milijarde dolarjev. Laserski sistem so začeli preizkušati leta 1998, dve leti kasneje so preizkušanje sklenili. Letalo so morali za vgradnjo tega orožja prihodnosti temeljite modificirati, dela pa so sklenili maja 2002. Sledila je prva serija preizkusnih letov. Po teh preizkusih je letalo pristalo v bazi Edwards, kjer so začeli z vgrajevanjem laserskih in namerilnih naprav. Ta faza naj bi bila po načrtih sklenjena leta 2004, ko naj bi tudi preizkusili lasersko orožje in skušali prestreči izstrelek v zraku ter ga uničiti. Načrtujejo skupaj sedem takih orožij, ki naj bi postala operativna v obdobju med Letalo YAL-1A bo imelo tri laserske sisteme; poleg laserskega orožja, ki bo s snopom uničevalo balistične izstrelke, bo vgrajen še laser za določitev razdalje do cilja in za prve informacije o atmosferskih razmerah. Naslednja laserska naprava oddaja snop do cilja, od katerega se potem odbije in daje podatke, uporabljene potem za usmerjanje odbojnihusmerjevalnih ogledal glavnega laserskega snopa v cilj. Ko je cilj priklenjen je praktično v isti sekundi tudi uničen. Ta laserski sistem razvijajo pri Raytheon Electronic Systems. Najpomembnejši laser bo seveda tisti z ubijalskim snopom. Uničevalni laserski žarek bo generiral kemični jodovdioksidni (IO2) laser (CO-IL) valovne dolžine 1.315 mikronov. Generator tega laserja je nameščen v repnem delu trupa. Visokoenergetski laserski snop bo potoval z letala proti cilju skozi cev, nameščeno v z neprepustno pregrado ločenem delu letala. Snop bo naprej potoval do teleskopskega ogledala premera poldrugega metra, ta pa je usmerjen tako, da laserski snop zadene cilj.
Cilj bosta najprej osvetlila sekundarni laser za pridobivanje pridobljenih podatkov o oddaljenosti in atmosferi ter laser za pridobivanje parametrov za postavitev odbojnih ogledal v lega za usmerjanje snopa glavnega laserskega orožja. Sistem ABL je zasnovan za izsleditev in uničenja balističnih izstrelkov med njihovim letom do cilja. Letalo naj bi dežuralo nekako na
Tehnični podatki:
Skupina ABL YAL 1A,
ZDA
Letalo: Boeing 747-
Laser: kemični megavatni jodovdioksidov-COIL
Valovna dolžina: 1.315 mikronov
Nazaj
