Letalo so začeli snovati leta 1978, prvi prototip je vzletel potem avgusta 1980, brazilskim letalskim silam pa so jih začeli dobavljati leta 1983. Prva tuja naročnika sta bila Egipt (40) in Irak (80). Leta 1985 se je za tucana odločila tudi Velika Britanija, za RAF so jih opremili z močnejšimi turbopropelerskimi motorji, sestavljali pa so jih v Shortsu. Kasneje se je za ta letala odločila še Francija in seveda vrsta srednje- in južnoameriških vojnih letalstev. Skupaj so izdelali kar nad 650 tucanov. Proizvajalec je pripravil še verzijo EMB-312H super tucano s podaljšanim trupom, nekaj izboljšavami in močnejšim motorjem za sodelovanje na natečaju za skupno šolsko letalo ZDA. Novembra 2002 je Kolumbijsko obrambno ministrstvo preklicalo nakup 24 tucanov potem, ko so jih Američani opozorili, da bi ta nakup utegnil ogroziti 234 milijonov dolarjev vredno pomoč Kolumbiji.
Tudi brazilske tucane uporablja kar 14 držav. Po začetnih prodajnih uspehih je nekoliko omagal, spodrinil pa ga je švicarski Pilatus PC-9.
Tehnični podatki:
Embraer EMB-312 tucano
Tip: dvosedo turbopropelersko šolsko letalo, lahki jurišnik
Oborožitev: bojni tovor 500 kg; nevodljive rakete, bombe, mitraljeza (v obesniku) s po 500 naboji
Nazaj
Tudi brazilske tucane uporablja kar 14 držav. Po začetnih prodajnih uspehih je nekoliko omagal, spodrinil pa ga je švicarski Pilatus PC-9.
Tehnični podatki:
Embraer EMB-312 tucano
Tip: dvosedo turbopropelersko šolsko letalo, lahki jurišnik
| Mere: | |
| - dolžina | 9,86 m |
| - razpon krila | 11,14 m |
| - višina | 3,40 m |
| Mase: | |
| - prazno | 1685 kg |
| - naj. vzletna | 3200 kg |
| Sposobnosti: | |
| - naj. hitrost | 593 km/h |
| - dolet | 1642 km |
Oborožitev: bojni tovor 500 kg; nevodljive rakete, bombe, mitraljeza (v obesniku) s po 500 naboji
Nazaj
