Kanadski Bombardier se že kar nekaj časa spogleduje z idejo o razvoju 110-130 sedežnega letala s katerim bi posegli v območje, ki ga obvladujeta Airbus in Boeing z družinama A320 in B737.
Že daljnega leta 1996 so želeli kupiti takrat priznanega proizvajalca letal Fokkerja, ki je potem neslavno propadel. Z nakupom bi namreč prišli do letala Fokker 100, ki ima sto sedežev in je bil takrat prodajni hit. Fokker je propadel prav zaradi Embraerja in Bombardierja, ki sta takrat na trg prišla z regionalci CRJ200 in ERJ145. Bombardier se nazadnje za nakup ni odločil. Sami so lansirali projekt BRJX, (Bombardier Regional Jet eXpansion), ki je predstavljal večje regionalno letalo z razporeditvijo sedežev 2+3 in motorji vgrajenimi pod krilo. Imelo naj bi od 80 do 120 sedežev in poseglo v segment letal DC-9/MD-80/Boeing 717 in A318. Končno so projekt odpovedali in se odločili za podaljšanje letala CRJ200. Do danes so ga podaljšali kar trikrat. Najprej v CRJ700 potem v serijo -900 in nazadnje v serijo -1000.
Embraer je svojo družino letal
ERJ pridno razvijal in trgu ponudil tudi 100-120 sedežni letali ERJ190/-195. Bombardier mu je moral slediti in končno so leta 2004 z veliko zamudo (ERJ190 je takrat prvič vzletel) javnosti predstavili C serijo letal z 110-130 sedeži. V družini naj bi bila dva modela in sicer 110 sedežni C110 in 130 sedežni C130.
Napovedovali so nove učinkovitejše motorje vgrajene na krilo (vsi dosedanji modeli CRJ imajo motorje vgrajene v repu), večjo uporabo kompozitnih gradiv, širše srednje sedeže (konfiguracija 3+2) in večja okna. Zaradi večjega premera trupa bo med sedeži širši prehod, ki bo omogočal hitrejše vkrcanje in izkrcanje potnikov, hkrati pa bo v letalu več prostora za osebno prtljago.
Maja 2005 je Bombardier za razvoj letala od kanadske in britanske vlade dobil posojilo v skupni vrednosti 650 milijonov dolarjev. Komponente za letalo naj bi izdelovali tudi Kitajci (AVIC I) in Bombardierjeva tovarna na Severnem Irskem. Naj bi! Zaradi pomanjkanja naročil so 31. januarja 2006 objavili novico, da so projekt upočasnili. Niso ga povsem ukinili, saj se je z razvojem C serije ukvarjalo še 50 inženirjev. Namesto novega letala so se zopet zatekli k podaljševanju obstoječega CRJ900. Nastal je nov stosedežnik CRJ1000, katerega razvoj so obelodanili 18. februarja 2006. Minilo je ravno leto dni, ko so se ponovno premislili in ponovno začeli pospešeno delati na C seriji.
Letalskim družbam so ponudili C serijo z novimi imeni, ki naj bi prišli v uporabo leta 2013. Prej C110 je postal CS100 in C130 CS300. Lufthansa je kupila 30 letal (posel je vreden 2,8 milijarde dolarjev) z njimi pa bo letela hčerinska družba Swiss International Air Lines. Marca 2009 je LCI (Lease Corporation International) naročil 20 letal C serije v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev. C serija naj bi bila zanimiva tudi za Air Canada, Qatar Airways in SAS. Letala bodo opremljena z Rockwell Collinsovo avioniko Pro Line Fusion.
Po ocenah Bombardierja bo trg v prihodnjih 20 letih povpraševal po 6300 regionalnih letalih, ki bodo skupaj vredna 250 milijard dolarjev. Z letali C serije, ki naj bi na trg prišla leta 2013 želijo pri Bombardierju osvojiti polovični tržni delež. Do 1. avgusta 2013 pa CS100 še ni opravil krstnega leta. Najprj je bil krstni let napovedan za december 2012, potem so datum prestavili na junij 2013 in kasneje na julij 2013. Bombardier bo izdelal pet testnih letal. Letalo naj bi dobilo sertifikat FAA sredi leta 2014.
Cena
letala je 46,7 milijona dolarjev. Nekoliko neugodno pa je trenutno gibanje cen nafte, ki se je z lanskoletnih 150 dolarjev za sodček spustila na 40 dolarjev in posledično se letalskim prevoznikom ne mudi več zamenjevati starejših potratnih letal (Airbusov in Boeingov) z novejšimi ekološko prijaznejšimi, a to se s ceno nafte lahko kaj hitro obrne in takrat bo C serija že pripravljena in vsaj deset let pred konkurenco. Cena nafte je trenutno voda na mlin Airbusu in Boeingu na katerega trg z 100-149 sedežni segment cilja prav C serija s katero so računali (in še vedno!) na tržni delež predvsem na račun visokih cen nafte.
C serijo bodo poganjali zelo varčni in tihi turboventilatorski motorji z reduktorjem (geardturbofan) PW1500G, ki jih je za C serijo razvil Pratt & Whitney. Na motorju so do konca avgust 2009 opravili 250 ur testiranj v zraku pa je na testnem letalu deloval 150 ur. Motor je dobil certifikat kanadskih letalskih oblasti 20. februarja 2013. Od začetka testiranj septembra 2010 so opravili 4000 ur testiranj in 340 ur delovanja motorja na testnem letalu B747.
V ozračje spušča 20% manj CO2 in 50% manj NOx-ov, hkrati pa naj bi potrošili 20% manj goriva in bili 15% učinkovitejši od današnjih konkurentov. Bombardier z razvojem C serije hodi po robu, saj ni jasno kako se bo trg odzval na letalo niti kako se bo gibala cene nafte, ki bo vsekakor en od razlogov za menjavo in upokojevanje četrt stoletja in še več starih letal družin A320 in B737. Njihovih naslednikov pa še ni na obzorju.
Partnerji v projektu
Do avgusta 2009 je bilo znanih 17 partnerjev, ki bodo izdelovali dele in komponente za C serijo. Bombardier Belfast bo izdeloval krilo, Alenia bo izdelovala repni del, ki bo pretežno kompoziten in Shenyang AVIC osrednji del trupa, osrednji nosilec krila in vrata. Motorje P&W, Rockwell Collins bo dobavljal avioniko. Zodiac C&D Aerospace bo opremil notranjost letala, Goodrich do izdeloval različne senzorje in luči, električno napeljavo bo izdelal Hamilton-Sundstrand, Fokke-Elmo pa bo zagotovil žice. Hidravlični sistem bo izdeloval Parker, ki je odgovoren tudi za gorivni sistem. Meggitt bo izdeloval zavorni sistem, ki bo električni in predstavlja noviteto v segmentu ozkotrupnih letal Sonaca in Salver bosta izdelovala predkrilca, zakrilca in zračne zavore in vrata glavnega pristajalnega podvozja. Spirit bo dobavljal nosilce za motorje, Senior Aerospace pa nizko in visoko tlačne vode. Panasonic bo izdeloval audio in video sistem. L3 bo dobavljal črne skrinjice, Kidde pa sistem za zaznavanje dima in ognja ter sistem za gašenje.
Junija 2013 so imeli naročenih 63 letal CS100 in 114 letal CS300.
CS100Opravil krstni let
Ponedeljek, 16. september je bil v Mirabelu v Kanadi čudovit dan. Pogoji za letenje so bili idealni in CS100 je opravil krstni let in obrnil nov list v zgodovini Bombardierja. Trg je dobil popolnoma novo ozkotrupno letalo za 100-149 potnikov.
Poškodba motorja in letala
Med testiranjem je 29. maja 2014 prišlo do poškodbe turbine na motorju PW1500G na FTV-1 in letala. Kaj konkretno je šlo narobe iz Bombardierja niso sporočili. Takoj so prenehali leteti tudi z letali FTV-2/-3/-4. Nadaljevali pa so testiranja sistemov na tleh. Štiri letala so do incidenta naletela 330 od predvidenih 2400 ur naleta. CS100 naj bi pridobil certifikat v drugi polovici letal 2015.
Fotografije: www.bombardier.com
Že daljnega leta 1996 so želeli kupiti takrat priznanega proizvajalca letal Fokkerja, ki je potem neslavno propadel. Z nakupom bi namreč prišli do letala Fokker 100, ki ima sto sedežev in je bil takrat prodajni hit. Fokker je propadel prav zaradi Embraerja in Bombardierja, ki sta takrat na trg prišla z regionalci CRJ200 in ERJ145. Bombardier se nazadnje za nakup ni odločil. Sami so lansirali projekt BRJX, (Bombardier Regional Jet eXpansion), ki je predstavljal večje regionalno letalo z razporeditvijo sedežev 2+3 in motorji vgrajenimi pod krilo. Imelo naj bi od 80 do 120 sedežev in poseglo v segment letal DC-9/MD-80/Boeing 717 in A318. Končno so projekt odpovedali in se odločili za podaljšanje letala CRJ200. Do danes so ga podaljšali kar trikrat. Najprej v CRJ700 potem v serijo -900 in nazadnje v serijo -1000.
Embraer je svojo družino letal
ERJ pridno razvijal in trgu ponudil tudi 100-120 sedežni letali ERJ190/-195. Bombardier mu je moral slediti in končno so leta 2004 z veliko zamudo (ERJ190 je takrat prvič vzletel) javnosti predstavili C serijo letal z 110-130 sedeži. V družini naj bi bila dva modela in sicer 110 sedežni C110 in 130 sedežni C130. Napovedovali so nove učinkovitejše motorje vgrajene na krilo (vsi dosedanji modeli CRJ imajo motorje vgrajene v repu), večjo uporabo kompozitnih gradiv, širše srednje sedeže (konfiguracija 3+2) in večja okna. Zaradi večjega premera trupa bo med sedeži širši prehod, ki bo omogočal hitrejše vkrcanje in izkrcanje potnikov, hkrati pa bo v letalu več prostora za osebno prtljago.
Maja 2005 je Bombardier za razvoj letala od kanadske in britanske vlade dobil posojilo v skupni vrednosti 650 milijonov dolarjev. Komponente za letalo naj bi izdelovali tudi Kitajci (AVIC I) in Bombardierjeva tovarna na Severnem Irskem. Naj bi! Zaradi pomanjkanja naročil so 31. januarja 2006 objavili novico, da so projekt upočasnili. Niso ga povsem ukinili, saj se je z razvojem C serije ukvarjalo še 50 inženirjev. Namesto novega letala so se zopet zatekli k podaljševanju obstoječega CRJ900. Nastal je nov stosedežnik CRJ1000, katerega razvoj so obelodanili 18. februarja 2006. Minilo je ravno leto dni, ko so se ponovno premislili in ponovno začeli pospešeno delati na C seriji.
Letalskim družbam so ponudili C serijo z novimi imeni, ki naj bi prišli v uporabo leta 2013. Prej C110 je postal CS100 in C130 CS300. Lufthansa je kupila 30 letal (posel je vreden 2,8 milijarde dolarjev) z njimi pa bo letela hčerinska družba Swiss International Air Lines. Marca 2009 je LCI (Lease Corporation International) naročil 20 letal C serije v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev. C serija naj bi bila zanimiva tudi za Air Canada, Qatar Airways in SAS. Letala bodo opremljena z Rockwell Collinsovo avioniko Pro Line Fusion.
Po ocenah Bombardierja bo trg v prihodnjih 20 letih povpraševal po 6300 regionalnih letalih, ki bodo skupaj vredna 250 milijard dolarjev. Z letali C serije, ki naj bi na trg prišla leta 2013 želijo pri Bombardierju osvojiti polovični tržni delež. Do 1. avgusta 2013 pa CS100 še ni opravil krstnega leta. Najprj je bil krstni let napovedan za december 2012, potem so datum prestavili na junij 2013 in kasneje na julij 2013. Bombardier bo izdelal pet testnih letal. Letalo naj bi dobilo sertifikat FAA sredi leta 2014.
Cena
letala je 46,7 milijona dolarjev. Nekoliko neugodno pa je trenutno gibanje cen nafte, ki se je z lanskoletnih 150 dolarjev za sodček spustila na 40 dolarjev in posledično se letalskim prevoznikom ne mudi več zamenjevati starejših potratnih letal (Airbusov in Boeingov) z novejšimi ekološko prijaznejšimi, a to se s ceno nafte lahko kaj hitro obrne in takrat bo C serija že pripravljena in vsaj deset let pred konkurenco. Cena nafte je trenutno voda na mlin Airbusu in Boeingu na katerega trg z 100-149 sedežni segment cilja prav C serija s katero so računali (in še vedno!) na tržni delež predvsem na račun visokih cen nafte.C serijo bodo poganjali zelo varčni in tihi turboventilatorski motorji z reduktorjem (geardturbofan) PW1500G, ki jih je za C serijo razvil Pratt & Whitney. Na motorju so do konca avgust 2009 opravili 250 ur testiranj v zraku pa je na testnem letalu deloval 150 ur. Motor je dobil certifikat kanadskih letalskih oblasti 20. februarja 2013. Od začetka testiranj septembra 2010 so opravili 4000 ur testiranj in 340 ur delovanja motorja na testnem letalu B747.
V ozračje spušča 20% manj CO2 in 50% manj NOx-ov, hkrati pa naj bi potrošili 20% manj goriva in bili 15% učinkovitejši od današnjih konkurentov. Bombardier z razvojem C serije hodi po robu, saj ni jasno kako se bo trg odzval na letalo niti kako se bo gibala cene nafte, ki bo vsekakor en od razlogov za menjavo in upokojevanje četrt stoletja in še več starih letal družin A320 in B737. Njihovih naslednikov pa še ni na obzorju.
Partnerji v projektu
Do avgusta 2009 je bilo znanih 17 partnerjev, ki bodo izdelovali dele in komponente za C serijo. Bombardier Belfast bo izdeloval krilo, Alenia bo izdelovala repni del, ki bo pretežno kompoziten in Shenyang AVIC osrednji del trupa, osrednji nosilec krila in vrata. Motorje P&W, Rockwell Collins bo dobavljal avioniko. Zodiac C&D Aerospace bo opremil notranjost letala, Goodrich do izdeloval različne senzorje in luči, električno napeljavo bo izdelal Hamilton-Sundstrand, Fokke-Elmo pa bo zagotovil žice. Hidravlični sistem bo izdeloval Parker, ki je odgovoren tudi za gorivni sistem. Meggitt bo izdeloval zavorni sistem, ki bo električni in predstavlja noviteto v segmentu ozkotrupnih letal Sonaca in Salver bosta izdelovala predkrilca, zakrilca in zračne zavore in vrata glavnega pristajalnega podvozja. Spirit bo dobavljal nosilce za motorje, Senior Aerospace pa nizko in visoko tlačne vode. Panasonic bo izdeloval audio in video sistem. L3 bo dobavljal črne skrinjice, Kidde pa sistem za zaznavanje dima in ognja ter sistem za gašenje.Junija 2013 so imeli naročenih 63 letal CS100 in 114 letal CS300.
CS100Opravil krstni let
Ponedeljek, 16. september je bil v Mirabelu v Kanadi čudovit dan. Pogoji za letenje so bili idealni in CS100 je opravil krstni let in obrnil nov list v zgodovini Bombardierja. Trg je dobil popolnoma novo ozkotrupno letalo za 100-149 potnikov.
S tem se je začel program certificiranja letala, ki ga poganjajo Pratt & Whitneyevi turboventilatorski motorji z reduktorjem PW1500G. Testno letalo z oznako FTV1 in registrsko oznako C-FBCS je upravljal vodja testnih pilotov Charles (Chuck) Ellis ob njem pa sta sedela Andris (Andy) Litavniks in letalski inženir Andreas Hartono. Krstni let je trajal dve uri in pol.
“Zmogljivosti letala so impresivne.! Nebi si mogli želeti lepšega krstnega leta.” je dejal Ellis in dodal “FTV1 se je odzival kot je bilo pričakovano. Let je bil produktiven in to je bil odličen začetek testnega programa.”
“Danes je za Bombardier pomemben dan. Pokazala se je prava vrednost letala CSerije, oblikovanja, razvoja in zemeljskih testiranj. V letalo je vloženo neverjetno veliko dela in zavzetosti naših zaposlenih, partnerjev in dobaviteljev z vsega sveta.” je dejal Rob Dewar, podpredsednik BCA in vodja projekta CSeries.
Letalo je med krstnim letom doseglo višino 3810m in hitrost 426km/h. V postopku sertificiranja bo sodelovalo pet testnih letal.
Poškodba motorja in letala
Med testiranjem je 29. maja 2014 prišlo do poškodbe turbine na motorju PW1500G na FTV-1 in letala. Kaj konkretno je šlo narobe iz Bombardierja niso sporočili. Takoj so prenehali leteti tudi z letali FTV-2/-3/-4. Nadaljevali pa so testiranja sistemov na tleh. Štiri letala so do incidenta naletela 330 od predvidenih 2400 ur naleta. CS100 naj bi pridobil certifikat v drugi polovici letal 2015.
Fotografije: www.bombardier.com
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com