V raziskavi smo skušali s pomočjo vprašalnika BFQ analizirati osebnostne lastnost slovenskih športnih pilotov in jih primerjati z lastnostmi odgovarjajoče kontrolne skupine splošne populacije ter določiti tiste odločilne parametre osebnosti, ki so jih pripeljali do tega položaja.

V raziskavo je bilo zajetih 142 udeležencev in sicer 62 iz eksperimentalne skupine, ki jo predstavljajo športni piloti in 80 iz kontrolne skupine, ki jo predstavlja splošna populacija.

Rezultati so pokazali, da se razlike med športnimi piloti in splošno populacijo pojavljajo v dimenzijah Energija, Sprejemljivost, Vestnost ter Odprtost. Izsledki pričujoče raziskave se v večini skladajo s predhodnimi raziskavami na področju ugotavljanja osebnosti pilotov.

Ključne besede: osebnost, osebnostna struktura, BFQ, športni piloti, razlike.

Uvod
Raziskovanju osebnostnih faktorjev v letalstvu ni bila namenjena posebna pozornost do poznih 60-tih let, ko je nekaj psihologov začelo proučevati idealne osebnostne karakteristike za komercialne in vojaške pilote ter pilote učence (Fine in Hartman, 1968; Haward, 1969; Macey, 1980; Reinhardt, 1970), saj je usposobljenost pilotov odvisna tudi od le-teh (Chidester, Helmreich, Gregorich in Geis, 1991). Glede ugotavljanja strukture osebnosti vojaških pilotov pa je bilo od tedaj na svetu narejenih kar nekaj raziskav. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve nekaterih izmed njih. Bartram in Dale (1982), Jessup in Jessup (1971), Okaue, Nakamura in Nira (1977) in Reinhardt (1970) so ugotovili, da so piloti zelo emocionalno stabilni in nadpovprečno ekstravertirani. Ashman in Telfer (1983) ter Fine in Hartman (1968) so opisali vojaške pilote kot osebe z večjo željo po uspehu (dosežku), ki so bolj aktivne, tekmovalne, družabne, dominantne in manj introspektivne, emocionalne, občutljive in z manjšo željo biti v ozadju od oseb, ki niso piloti. Chidester in sodelavci (1991) so identificirali dve bistveni dimenziji osebnosti pilotov in sicer (a) instrumentalne poteze, ki se nanašajo na željo po doseganju uspeha ter na orientiranost k doseganju ciljev in (b) ekspresivne poteze, ki se nanašajo na medosebna vedenja, emocionalnost in orientacijo. Picano (1991) je preučeval izkušene vojaške pilote in pri njih odkril tri osebnostne tipe. Za prvi tip so značilne naslednje lastnosti: sestavni del ukrepanja je reševanje problemov, ki poudarja planiranje, logično analizo ter pozornost na detajle. Drugi tip pilotov ima poudarjene lastnosti, kot so emocionalna kontrola, zaprtost vase ter zaskrbljenost. Ti piloti bolj cenijo stabilnost, varnost  ter predvidljivost v svojem okolju. So zadržani, do neke mere se v socialnih situacijah počutijo neudobno in imajo večkrat pesimističen pogled na svet. Tretja skupina pilotov pa je samostojna, tekmovalna ter odločna. So najmanj emocionalno občutljivi, najmanj empatični in se ne trudijo narediti dobrega vtisa. Bartram (1995) je preučeval pilote v UK Army Air Corps in ugotovil, da so piloti, ki so uspešno končali šolanje, bolj emocionalno stabilni, ekstravertirani, realistični in samostojni kot pa tisti, ki šolanja niso končali.

Shinar (1995) je osnoval tri osebnostne lastnosti, ki imajo pomemben vpliv na uspešnost pilotov:
(1) velika potreba po uspehu (dosežku),
(2) pripravljenost uveljaviti se in se soočiti s težavami za izpolnitev svojih potreb ter
(3) vedenje o tem, da je uspeh potrebno dosegati po korakih, pripravljenost sprejeti uspeh na pozitiven način kot izziv, misijo in posebne zahteve, ki ga zahteva poklic pilota.

Horman in Maschke (1996) sta odkrila naslednje karakteristike pilota, ki ga označujejo kot uspešnega: družabnost, uravnoteženost, predrznost ter orientacija. Dzvonik (1999) je raziskoval osebnost slovaških pilotov in jih karakteriziral kot emocionalno stabilne, ter psihološko odporne na situacijske vplive. Vedenje pilotov je označil kot vedenje, ki temelji načelno na principu ciljev. Ugotovil je, da ima šolanje velik vpliv na velikost kognitivnih, emocionalnih, regulativnih in adaptivnih komponent pilotove osebnosti. Dolgin, Lambirth, Rentmeister-Bryant in Moore (2003) so v raziskavi, kot statistično značilne razlike med piloti in splošno populacijo, navedli naslednje ugotovitve: piloti učenci dosegajo višje rezultate na dimenziji iskanje novosti, raziskovalnost, ki se kaže v aktivnosti, iskanju stimulacije, drznem tveganem obnašanju in nižje rezultate na dimenziji izogibanje škodi, ki meri zadržanost, hitro averzivno učenje ter introvertnost. Koonce (2002) je ugotovil, da so piloti zelo natančni in sistematični pri načrtovanju in izvajanju nalog ter dobro organizirani. Dillinger, Wiegmann in Taneja (2003) so ugotavljali razlike v osebnostnem profilu ter spoprijemanju s stresom med piloti učenci ter normami za ostalo populacijo. Ugotovili so, da so piloti učenci na splošno dosegali višje točke na dimenzijah ekstravertnosti, realističnosti in samostojnosti (neodvisnost), nižje točke na dimenzijah anksioznosti (zaskrbljenost) in obvladanje samega sebe. Fitzgibbons, Davis in Schutte (2004) pa so pilotov profil osebnosti opisali kot: emocionalno stabilna oseba, z nizko stopnjo anksioznost (zaskrbljenosti), nizko stopnjo ranljivosti, sovražnosti, impulzivnosti in depresije. So vestni, imajo dobro presojo, potrebo po dosežkih, so zaupljivi in odkriti, aktivni ter imajo visoko samozavest.

Raziskave o osebnosti pilotov so pokazale, da obstaja nekaj osebnostih dimenzij, ki prispevajo k usposobljenosti pilotov.
V raziskavi smo skušali analizirati osebnostne lastnost slovenskih športnih pilotov in jih primerjati s splošno populacijo (nepiloti) ter določiti tiste odločilne parametre osebnosti, ki so jih pripeljali do tega položaja.

Metode dela

Udeleženci
V vzorec smo zajeli 142 udeležencev eksperimentalne in kontrolne skupine. Eksperimentalno skupino predstavljajo športni piloti (62 udeležencev), kontrolno skupino pa predstavlja splošna populacija (80 udeležencev). Kontrolno skupino smo skušali čim bolj izenačiti z eksperimentalno skupino po spremenljivkah kot so spol, izobrazba.

Pripomočki
Vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po modelu »Velikih pet« - BFQ. Razvoj vprašalnika BFQ temelji na upoštevanju klasičnih kvalifikacij petih faktorjev osebnosti in njihovih poddimenzij, vključitvi dodatne lestvice socialne zaželenosti odgovorov (L lestvica ali lestvica iskrenosti), varčnosti pri ugotavljanju poddimenzij in pri številu postavk. Pet velikih faktorjev je dobilo imena ENERGIJA, SPREJEMLJIVOST, VESTNOST, čŒUSTVENA STABILNOST  in ODPRTOST. Vprašalnik BFQ ima 132 postavk in meri pet glavnih dimenzij in deset poddimenzij. Pri vsaki poddimenziji je polovica trditev oblikovana v pozitivnem, polovica pa v negativnem smislu glede na dimenzijo. Lestvica iskrenosti zaznava in meri posameznikovo težnjo, da o sebi podaja neupravičeno »pozitivne« ali »negativne« podatke. Tvorijo jo postavke, ki se nanašajo na socialno zelo zaželena vedenja ali odgovore. Postavke so postavljene tako, da je popolno strinjanje ali popolno nestrinjanje zelo malo verjetno in visok rezultat lahko nakazuje na to, da se posameznik želi pokazati kot preveč pozitivnega, nasprotno pa nizek rezultat pomeni, da se želi posameznik pokazati kot bolj negativnega, kot je v resnici. Lestvico iskrenosti sestavlja 12 postavk.

Postopek
Zbiranje podatkov je potekalo v spomladanskem in poletnem času leta 2007. Vsi udeleženci raziskave so izpolnili lestvico BFO po navodilih, ki so zapisana na testni poli. Reševanje ni bilo časovno omejeno.

Podatki so obdelani z naslednjimi metodami:

Vse hipoteze smo preverjali na ravni 5% tveganja (P=0.05). Za analizo podatkov smo uporabili statistični paket SPSS 13.0.

Rezultati

Za skupino športnih pilotov in splošno populacijo smo izračunali aritmetične sredine in standardne odklone po dimenzijah BFQ (tabela 1). Tabela 1: Opisne statistike za posamezne spremenljivke. 

dimenzije	športni piloti		splošna populacija
	M	SD	M	SD
E	51,38	6,78	48,21	6,15
S	50,09	6,84	46,68	7,27
V	50,90	8,56	46,31	7,96
čŒ	50,85	9,54	50,06	9,27
O	49,45	8,21	41,52	7,34
L	53,56	7,22	51,90	9,55

Opomba: M-Aritmetična sredina; SD-Standardna deviacija; E-Energija; S-Sprejemljivost; V-Vestnost; čŒ-čŒustvena stabilnost; O-Odprtost; L-Lestvica iskrenosti.

S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike v aritmetičnih sredinah na dimenzijah BFQ med športnimi piloti in splošno populacijo (tabela 2).

Tabela 2: Analiza razlik v dimenzijah BFQ med športnimi piloti in splošno populacijo.

Dimenzije	T	df	statistična značilnost
E	,065	140	,004*
S	,012	140	,005*
V	,066	140	,001*
čŒ	,353	140	,619
O	,697	140	,000*
L	,673	140	,256

Opomba: E-Energija; S-Sprejemljivost; V-Vestnost; čŒ-čŒustvena stabilnost; O-Odprtost; L-Lestvica iskrenosti;

* p < .05; T- vrednost t- testa, df-Stopnje svobode.

Razprava