• Projekt brezpilotnih sistemov v Slovenski vojski, 20. junij 2008
• Tehnično tehnološke značilnosti brezpilotnih letal z vzletno maso do 10 kg, Gregor Kos, oktober 2008
Video: Brezpilotna zračna plovila Avtor: Borut Podgoršek (video shranjen na Vimeo.com)
Daljinsko vodena letala in helikopterji, ki so jih v preteklosti za svoj hobi razvijali in uporabljali predvsem ljubiteljski modelarji v današnjem času postajajo orodje za nadzor, izvidovanje in obveščevanje v vseh modernih vojskah. V bodoče pa jih bodo uporabljali tudi, kot bojne stroje.
UAV (unmanned aerial vehicle) pomeni brezpilotni letalnik torej letalnik brez posadke. Prve modele UAV, ki so bili precej nezanesljivi je v 70. ih začela uporabljati izraelska vojska. Novost je terjala veliko raziskovalnega dela, ki pa od zažetka ni obradila željenega sadu. Izraelci so namreč izgubili velik del svojih prvih UAV-jev.
Grobo gledano brezpilotne letalnike delimo na strateške, ki delujejo na velikih višinah, taktične, ki delujejo na majhnih višinah in bojne, ki nosijo oborožitev. Skupno pa jim je to, da so bili konstruirani zaradi izničenja možnosti izgube posadke med vojno ali krizami in zato ker lahko ostanejo v zraku dlje kot letala s posadko. Eagle – proizvod evropskega konzorcija EADS - na primer lahko ostane v zraku 30 ur. čŒe Eagla pošljemo na območje, ki je oddaljeno 
Večji Uav-ji potrebujejo bolj številčno posadko. Misijo vodijo in nadzorujejo iz nadzornega centra. V nadzornem centru svoje delo opravlja številčna posadka. Pred poletom priprvijo letalo in misijo, ki je v celoti digitalno nadzorovana. Vodja misije naredi načrt poleta, ki kasneje poteka povsem avtomatsko. V vsakem trenutku pa ga lahko poljubno spreminja. Med misijo operater izvidniških sistemov opazuje in upravlja z optičnimi napravami. UAV ima vgrajene različne senzorje in kamere, ki omogočajo snemanje okolice v vseh vremenskih pogojih, podnevi in ponoči.Tretji član posadke je zadolžen za nadzor nad delovanjem UAV. Pravzaprav je pilot, toda le na ta način da opazuje inštrumente, ki podajajo podatke o stanju sistemov na letalu. Spremlja položaj UAV, hitrost, višino, smer, ... Spremlja pa tudi stanje vseh podsistemov na UAVju; podatke o delovanju motorja, električnem sistemu, ... in gorivu. Glede na to, da je polet avtomatiziran je njegova bistvena naloga v tem, da sprejme odločitve v primeru okvar.
Iz enega nadzornega centra lahko upravljajo tudi dva UAV letalnika hkrati. To je ena bistvenih prednosti UAV pred letali s posadko. Samo en pilot-operater namreč lahko leti in spremlja podatke z dveh letal, kar je za letalo s pilotom nemogoče.
Strateški UAV-ji, kot so Eagle, Global Hawk in Predator, ki letijo na misije izven vidnega dosega zemeljske postaje pa za komunikacijo uporabljajo druge poti. Najbolj pogosto se poslužujejo satelitske komunikacije, ki omogoča komunikacijo med nadzornim centrom in UAVjem tudi izven vidnega območja. V določenih primerih pa komunikacija poteka tudi preko drugega UAVja. To je posebej učinkovito v primeru goratega področja, kjer nadzorni center ne vidi obeh UAVjev ampak samo enega. Takrat so podatki preko vidnega UAV posredovani v nadzorno postajo.
Prvotni nemen UAV-jev je torej nadzor, izvidovanje in obveščevanje. Za to pa so opremljeni z različno opremo in merilnimi inštrumenti. Osnovna oprema je večini UAV-jve skupna.
Opremljeni so z elektro optičnimi senzorji. To so dnevna kamera, ki prenaša živo sliko in infrardeča kamera za nočno opazovanje. Strateški UAV-ji pa imajo lahko vgrajen tudi sintetični režni radar, ki skenira površino, sistem za izogibanje trčenju v zraku in laserski označevalec.
UAVje so uspešno uporabli v operaciji Iraqi freedom v Iraku in enduroing freedom v Afganistanu. V takih situacijah je zelo pomembno, da je plovilo pravilno konstruirano in kompatibilno z civilnimi sistemi. Konstruirani so za uporabo v času vojn, kriz in tudi mirovnih operacij. To pomeni, da so vsi kritični deli sistemov podvojeni. Poskušali so doseči varnostni nivo, ki ga dosegajo vsa civilna letala. UAVji pa so kompatibilni tudi s civilnim letalstvom. V času kriz ali mirovnih operacij je zračni prostor pod nadzorom civilnih oblasti. Eagla je opremljen z opremo, ki mu omogoča vključitev v sistem civilne kontrole letenja. To pa pomeni, da lahko brezpilotna plovila uporabljamo tudi v civilne namene.
UAV je lahko uporabljen za slikanje območja, ki je bilo prizadeto v naravnih nesrečah. Tako lahko sprožijo reševalne akcije in ocenijo škodo na objektih in v naravi. Prav tako jih lahko uporabljajo za komunikacijske poti, opazovanje okolja, vremena in v pomoči policiji.
Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje stroškov, ki jih imajo njihovi uporabniki. V represivnih organih stroški sicer niso prvotnega pomena, a vendarle je uporaba UAV jev praviloma mnogo cenejša, kakor uporaba plovil s posadko. Ekipa, ki vzdržuje strateške UAVje je štiri krat manjša kot pri primerljivem letalu. Šolanje posadke, ki upravlja z njimi pa je mnogo cenejše. Eksploatacijski stroški UAVjev so torej nižji in to dela UAVje zelo zanimive.
Brezpilotni letalniki, danes opravljajo nebojne naloge. V prihodnosti pa je pričakovati, da bodo UAVje opremili tudi z bojnim tovorom. Bojne UAVje oziroma UCAV (C=combat) so že uspešno preskusili pri Boeingu s prototipom X-
Letalniki brez posadke vse bolj nadomeščajo različna vojaška letala. Po ocenah analitikov, naj bi bil JSF F-35 skupni lovski bombnik, ki ga razvija Lockheed Martin zadnje zahodno bojno letalo sposadko. V uporabo naj bi prišel leta 2008, uporabljali pa naj bi ga vsaj naslednjih 25 let. Takrat pa naj bi bojno vlogo letal prevzeli UCAVi.
več: Brezpilotni letalniki, 15. marec 2008
Domov