Slovenija se, kot večina evropskih držav, sooča z izzivom prehoda v bolj trajnostno družbo, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in varuje okolje. Eden izmed ključnih instrumentov, ki naj bi pripomogel k temu cilju, je novi podnebni zakon, ki ga je v medresorsko usklajevanje poslalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Kljub dobrim namenom pa sta dva člena predloga zakona, ki se dotikata letalskih prevozov milo rečeno nenavadna.

Sporna določila 70. in 71. člena

Predlog zakona predvideva uvedbo nove podnebne dajatve za zasebne zračne prevoze, ki se nanaša na letala s kapaciteto manj kot 20 sedežev. Določba 71. člena zakona predvideva, da bi morali lastniki ali operaterji takih letal plačati 250 evrov na potnika za vsak opravljen vzlet ali pristanek. Jure Griljc, nekdanji direktor Agencije za civilno letalstvo, je izrazil zaskrbljenost nad načinom obdavčitve, ki bi po njegovih besedah lahko predstavljal precedens v letalski zakonodaji. Po njegovem mnenju je problematično, da predlog zakona ločuje letala na podlagi števila sedežev namesto maksimalne vzletne mase (MTOW), kar je standard v letalski industriji. Griljc opozarja, da bi takšen sistem obdavčitve lahko nepravično prizadel manjša letala, ki so priljubljena v splošnem letalstvu, medtem ko bi velika reaktivna letala, ki povzročajo več emisij, plačevala relativno nižjo dajatev. »Če pogledamo na primeru bi bil pilot oz. lastnik manjšega, med lastniki letal splošnega letalstva najbolj priljubljenega športnega letala Cessna C172, operatorju letališča dolžan plačati 750 EUR podnebne takse za svoje 3 potnike, medtem ko bi poslovno reaktivno letalo, ki povzroči vsaj 50x več emisij, z enim potnikom na krovu plačalo zgolj pristojbino za enega potnika, v višini 250 EUR.« je en banalen primer opisal Griljc.

Na neživljenjskost omenjenih členov je opozoril tudi pilot poslovnih letal Matic Klančnik, ki poudarja, da bi uvedba takšne dajatve dodatno oslabila že tako šibko povezljivost Slovenije z ostalimi državami. Opozoril je, da bi zakon zmanjšal število letov, kar bi neposredno vplivalo na prihodke letališč in njihovo sposobnost obratovanja. Poslovni zračni prevozi so po njegovih besedah ključni za hitro in učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih, kar je v današnjem globaliziranem svetu neprecenljivo. Slovenija pa po njegovih besedah že sedaj spada med države z najslabšo povezanostjo v regiji, zato bi dodatno omejevanje letalskega prometa lahko še poslabšalo gospodarsko situacijo. Klančnik izpostavlja tudi nelogičnost predloga, saj bi bila okoljska dajatev najnižja, če bi se z zasebnim letalom prevažal samo en potnik, kar pa bi vodilo v neoptimalno izrabo letalskih sredstev in še večje emisije na osebo in dodal: »Če je letalo polno zasedeno, so emisijski izpusti na osebo manjši. Po predlaganem zakonu pa bi bila okoljska dajatev najnižja, če bi se z zasebnim letalom prevažal samo en človek, kar pa je popolnoma nesmiselno. Oziroma bi v Slovenijo lahko priletel nekdo z večjim zasebnim letalom s kapaciteto večjo od 20 sedežev celo brez dajatve.«

Tehnični izzivi in operativne težave

Poleg vsebinskih kritik se pojavijo tudi številni tehnični in operativni izzivi, na katere opozarja Agencija za civilno letalstvo (CAA). Agencija poudarja, da predlog zakona ni dovolj natančen glede definicije zasebnega zračnega prevoza in ne določa jasno obsega letališč, ki bodo morala pobirati to dajatev. Operativne težave bi lahko povzročile dodatne stroške za letališča, zlasti za tista, ki nimajo profesionaliziranih struktur upravljanja. CAA opozarja tudi na možne nejasnosti glede zavezancev za plačilo dajatve in na težave pri izvajanju nadzora nad plačevanjem. V Agenciji menijo, da je predlog zakona potrebno bistveno dodelati in ga uskladiti s predstavniki letalske industrije, da se izognemo škodljivim posledicam za slovensko letalstvo. Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije se je do predloga 71. člena Podnebnega zakona opredelila glede vprašanj, ki so operativne narave, saj vsebina tega zakona sicer ne ureja materije, ki bi spadala v njeno pristojnost.

Zaskrbljenost nad členoma so izrazili tudi v Aerodromu Portorož, kjer so za sierra5 zapisali: »Letališče Portorož je oddalo pripombe in se nikakor ne moremo strinjati z zapisanim predlogom, ki bi hkrati pomenil konec generalne aviacije in turističnih letov v Republiki Sloveniji. Na našem letališču predstavljajo zasebni leti 99% vseh letalskih operacij, tisti 1% pa je šolanje pilotov. V letošnjem letu smo od januarja do vključno junija imeli 1712 prihodov letal s katerimi je priletelo 4241 potnikov.«

Na Ministrstvu za infrastrukturo pa so sklenili: »Predlog zakona je še v fazi medresorskega usklajevanja, zato predlaganih rešitev še ne komentiramo.«

Čeprav je cilj podnebnega zakona zmanjšanje emisij in zaščita okolja, se zdi, da bi trenutni predlog zakona lahko imel resne negativne posledice za slovensko letalstvo in gospodarstvo. Kritiki zakona, vključno z nekdanjim direktorjem Agencije za civilno letalstvo, piloti poslovnih letal in operaterji letališč, opozarjajo na nepravičnost, nelogičnost in tehnične težave predlaganih rešitev. Da bi se izognili škodljivim posledicam, bi bilo potrebno predlog zakona temeljito preučiti, dodelati in uskladiti z vsemi relevantnimi deležniki. Slovenija si ne more privoščiti, da bi zaradi nepopolno premišljenih ukrepov še dodatno zaostajala na področju letalstva in gospodarskega razvoja.