Pri velikih požarih, zlasti na težko dostopnih območjih, se je pomoč letal za podporo gašenju iz zraka in helikopterjev, ki omogočajo hiter odziv, izkazala za bistveno. Slovenija je tokratno požarno sezona pričakala bolje pripravljena.
Poleg letal in helikopterjev Slovenske vojske ter Policije se je letos v gašenje požarov v naravi vključila tudi na novo ustanovljena enota za podporo gašenju iz zraka Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je postala operativna 15. maja 2024. Dve letali Air Tractor v amfibijski različici sta bili operativni že od začetka sezone, ob koncu sezone pa sta se jima pridružili še dve v kolesni izvedbi. Podpora zračnih sil gasilcem na tleh je pomembna, saj zmanjšujejo intenzivnost požarov in omogočajo varnejši dostop gasilskih enot. Slovenski letalci so nesebično pomagali gasiti požare tudi v Severni Makedoniji.
Kako pomembna je uporaba letal in helikopterjev pri gašenju požarov v našem naravnem okolju, je bilo zelo dobro vidno tudi v predelih z razgibanim in nedostopnim terenom ter na območjih z gostimi gozdnimi površinami. Letalniki v vseh primerih omogočajo hiter odziv, črpanje vode iz bližnjih vodnih virov in njeno hitro dostavo na požarišča.
Namenska letala za gašenje Air Tractor, ki imajo matično bazo na Brniku, so od 18. julija do 5. septembra letos sodelovala v 18 intervencijah v Sloveniji in ob tem naletela več kot 200 ur. Na požarišča so odvrgla več kot 650.000 litrov vode, ki jo lahko zajemajo v Sloveniji na 12 lokacijah, in sicer v morju, rekah ter jezerih, Republiki Italiji na treh lokacijah v morju in Republiki Hrvaški na dveh lokacijah v jezeru ter morju. Odzivni čas letal enote za podporo gašenju iz zraka z odmetom vode je bil od 25 do 35 minut po aktivaciji. Rezultat učinkovitega sodelovanja gasilcev in podpore iz zraka je majhna povprečna pogorela površina, največkrat do nekaj hektarjev. V prakso je bil uspešno uveden tudi nov koncept skupnega taktično-operativnega delovanja letal AT-808 F in helikopterjev.
Poleg omenjene enote za podporo gašenju iz zraka so posadke letalstva Slovenske vojske od 1. junija do 10. septembra 21 dni sodelovale pri gašenju požarov v Sloveniji in tujini. S sklepom Vlade RS so bile na gašenje požarov v Severno Makedonijo kar trikrat napotene helikopterske posadke Slovenske vojske. S helikopterjem Cougar so pomagale pri gašenju obsežnih požarov in iz ognjenih zubljev rešile sedem ljudi. Helikopter Slovenske vojske je na požarišča v Severni Makedoniji odvrgel 341.300 litrov vode in pri tem naletel 47 ur ter 40 minut. Skupaj so posadke Slovenske vojske letos na pogorišča v Sloveniji in Severni Makedoniji odvrgle 863.550 litrov vode ter skupaj naletele približno 104 ure.
Sodelovanje med namensko letalsko enoto za podporo gašenju iz zraka, gasilskimi enotami na terenu in podporo helikopterjev Slovenske vojske ter Policije se je letos pokazalo kot učinkovito in je imelo bistveno vlogo pri zaščiti našega naravnega okolja ter skupnosti.
V zahvalo za njihovo požrtvovalno delo je predsednik Vlade RS dr. Robert Golob v funkciji ministra za obrambo danes, v petek, 13. septembra, podelil spominske kovance članom ekip za podporo gašenju iz zraka, ki so letos z letali in helikopterji sodelovali v intervencijah v Sloveniji in Severni Makedoniji. Premier dr. Golob je opozoril na široko paleto možnih posledic podnebne krize in pomen ustrezne pripravljenosti. »Današnji dogodek je eden tistih, kjer lahko s ponosom pokažemo, da smo zgradili odpornost, ki se bo lahko uspešno spopadala z razsežnostmi podnebne krize,« je dejal premier dr. Golob in ob tem spomnil na nedavne katastrofalne poplave in požar na Krasu, ko je Slovenska vojska skupaj s Civilno zaščito odigrala velikanski delež pri zaščiti življenj in premoženja. »Verjamem, da ravno s tem, ko smo se zelo hitro uspeli odzvati in ko smo lahko tudi vas vključili v tako široki zasedbi, ne samo en oddelek, ne samo ena služba, ampak širok nabor različnih specialnosti, smo uspeli sestaviti enoto, ki rešuje ne samo premoženje, ampak tudi življenja,« je povedal predsednik vlade. Izpostavil je tudi pomen pomoči slovenske letalske enote v Severni Makedoniji, kjer so njeni pripadniki prav tako predano reševali življenja. »Ne želim si da bi se to ponavljalo v Sloveniji in verjamem, da se morda ravno zaradi vas to nikoli ne bo ponovilo. To ne zmanjšuje naše hvaležnosti. Moramo se znati veseliti zmag in vi ste naša zmaga, zato sem vesel, da sem danes z vami,« je strnil predsednik vlade dr. Golob.
Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec je letošnjo požarno sezono označil za prvo etapo uvajanja enote za podporo gašenju iz zraka v operativno uporabo in ocenil, da smo v njej dokazali, da se zmoremo skupaj – Slovenska vojska, Civilna zaščita, Policija ter pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč, izjemno uspešno soočati z izzivi požarov. Po njegovi oceni je bil požar na Krasu 15. julija 2022 dramilo. Po usmeritvi vlade, da podporo gašenju iz zraka čim prej okrepimo s helikopterskimi zmogljivostmi, smo v dveh letih, je poudaril dr. Črnčec, ne le povečali zmogljivosti, temveč jim imamo ob pomoči španskih pilotov inštruktorjev že v operativni uporabi. Za to gre po besedah državnega sekretarja posebna zasluga nekdanjima obrambnemu ministru Marjanu Šarcu in državnemu sekretarju Rudiju Medvedu ter republiškemu poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu in generalnemu direktorju Uprave za zaščito in reševanje Leonu Behinu. Gre za enoto, pri vzpostavljanju katere smo izrazito ciljno usmerjeni, saj jo bomo sicer skupaj s hangarji na Brniku gradili pet let. Prav zato smo bili letos izjemno uspešni. Kot glavno prednost zmogljivosti je državni sekretar navedel reagiranje znotraj polurnega časovnega parametra in zajemanje vode na različnih lokacijah, prav tako pa je izpostavil sinergijo delovanja vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter pripadnikov institucij sistema nacionalne varnosti. »To je tisto, kar je garant, da smo in bomo dobro pripravljeni na vse morebitne izzive, ki so povezani s spremembo podnebja in s klimatskimi spremembami,« je še dejal dr. Črnčec.
Dežurne helikopterske in letalske posadke Slovenske vojske so nepogrešljive tudi pri zagotavljanju helikopterske nujne medicinske pomoči, reševanju v gorah ter pri prevozih organov in tkiv za potrebe zavoda Slovenija-transplant. Dežurne posadke so na vojaškem delu letališča na Brniku in Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru vsak dan v pripravljenosti za takojšnje posredovanje ob aktivaciji.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so dežurne helikopterske in letalske posadke Slovenske vojske 25 dni nepretrgoma zagotavljale pomoč pri gašenju požarov v Sloveniji in tujini, 52-krat posredovale pri reševanju v gorah, 444-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter 9-krat zagotovile prevoz organov za presaditev. Pri tem so prepeljale 574 oseb, 863.550 litrov vode in skupaj naletele 646 ur.