Na prvi pogled le lesene table in staro spominsko obeležje nekje visoko v Karavankah. A Dolga njiva pod Košuto skriva zgodbo, ki si zasluži, da je ne pozabimo.

V letih 1944 in 1945 so na tem območju zavezniška letala ponoči spuščala zabojnike s pomočjo partizanskim enotam na Gorenjskem in Koroškem. V njih so bili orožje, strelivo, eksploziv, oprema, obleka, obutev in sanitetni material. Spuščanje je potekalo na posebej označenem območju, pri čemer so partizani s signalnimi ognji pomagali pilotom zavezniških letal najti spuščališče.

Prvo podrobneje opisano spuščanje na Dolgo njivo se je zgodilo konec septembra 1944. Skupina partizanov je skupaj z dvema članoma angleške misije pripravila radijsko opremo in signalne ognje. Ko so zavezniška letala priletela nad planino, so začela iz zraka odmetavati zabojnike. Borci so jih nato v zahtevnem gorskem svetu iskali in zbirali.

Posebno zanimiv je tudi ostanek letalskega transportnega zabojnika, ki je danes del spominskega obeležja pri koči na planini Dolga njiva. Prav takšni zabojniki so pod padali prinašali dragoceno pomoč odporniškim enotam.

Spominsko znamenje je bilo prvič postavljeno leta 1998, leta 2021 pa obnovljeno in dopolnjeno. Dovoljenje za njegovo postavitev je dala Marija Peić, hči barona Borna, lastnika zemljišča.

Danes na planini obratuje koča z bogato ponudbo domačih jedi. Težko si je predstavljati, da je bila ta ista planina pred več kot osemdesetimi leti skrivno spuščališče, kjer so ljudje ponoči čakali na prihod zavezniških letal in tvegali življenje, da bi prevzeli pomoč.

Kraji, kot je Dolga njiva, nas opominjajo, da zgodovina ni samo v knjigah. Včasih jo najdemo na planini, ob starem zabojniku, na leseni tabli – in v tišini, ki je ostala za dogodki, ki so se tukaj nekoč odvijali.