Ko so leta 2004 trgu predstavili novo širokotrupno letalo A350, ki je neposredna konkurenca Boeingovemu B878 dreamlinerju so strokovnjaki in letalske družbe opozarjali, da gre pravzaprav za staro letalo zgrajeno na platformi A330. Airbus je obljubil, da bo preučil možnost posodobitve projekta A350 in odločitev sporočil na salonu v Farnboroughu leta 2006. In res so jo!
A350 je dobil novo oznako A350 XWB (Xtra Wide Body). XWB je v primerjavi s 'starim A350' popolnoma prenovljen njegovi razvojni stroški pa so se podvojili in so ocenjeni na osem milijard evrov. Boeing je dodobra izkoristil ta čas in pospešeno gradi prvega dreamlinerja, ki ga bodo naročniki v operativno uporabo dobili že leta 2008. To je kar štiri leta pred načrtovano dobavo prvega A350 XWB. Boeing je tako pridobil štiriletno prednost v segmentu letal z 250-350 potnikov in naročila za preko 406 letal B787.
Lansiranje programa A350 XWB so potrdili tudi lastniki Airbusa. Kljub krizi v Airbusu upajo, da bodo ohranili večino naročnikov prvotnega A350, ki so skupaj naročili 182 letal. A350 XWB bodo izdelovali v petih različicah, ki bodo nosila oznake A350-800, -900, -1000, -900R in -900F.
Konstrukcijsko gledano bo A350 XWB sledil vsem modernim trendom od najsodobnejših konstrukcijskih materialov (kompozitov kot sta GLARE in CFRP, zlitine aluminija in litija, ...), do aerodinamično 'čistih' površin in seveda motorjev, ki bodo imeli še 2% nižjo porabo goriva od trenutno najvarčnejših. Za večje udobje potnikov bo imel trup 31 cm večji premer, potniška kabina pa bo enako široka od prvih do zadnjih vrat. Današnja letala so v zadnjem delu običajno ožja. Potnikom bo tako na voljo 48cm širok sedež, ki bo zagodavljal dodatno udobje. Tudi okna bodo za 5 cm širša, kar naj bi potnikom ponujalo boljši razgled iz letala. Potovalna hitrost A350 XWB bo 0,85 macha kar je za 0,03 macha več kot pri osnovnem A350. To so dosegli z večjo puščico (33° prej 30°), večjim razponom in globino krila. Pri Airbusu predvidevajo, da bo eno krilo zadostilo potrebam vseh modelov A350 XWB. Ker gre za modele z različnimi dolžinami trupov in nosilnostmi je ta ideja dokaj smela. A350 XWB bo posegal v prostor, ki ga pri Boeingu pokrivata dve letali B777 in B787. Konstruktorji prav tako trdijo, da bodo vse modele poganjali enaki motorji. Proizvajalci le teh pa že opozarjajo, da bo težko, če ne že nemogoče skonstruirati motorje, ki bodo enako ekonomični pri vseh modelih A350. Rolls Royce je z Airbusom že podpisal pismo o nameri za dobavo novih motorjev, ki bodo imeli potisno silo med 334 kN in 420 kN. Motor bodo razvili na osnovi motorjev Trent 1000 in Trent 1700 (mišljen za osnovni model A350). General Electric (GE) se še ni odločil, saj ekskluzivno dobavljajo motorje konkurenčnemu B777-200 LR in -300 ER. Pratt & Whitney pa naj bi v sodelovanju z GE Airbusu ponudil izboljšan motor GP7200, ki bo poganjal A380. Proizvajalci motorjev so tokrat kar preveč zadržani, saj usoda A350 XWB še ni povsem jasna, stroški razvoja novih motorjev pa so velikanski in te proizvajalci motorjev nosijo sami. Cena A350 XWB bo od 20-25% višja kakor je bila za A350.
Doleti teh letal bodo med 8500 in 15.800 km. In najbolj obvezujoča obljuba: največja cenovna učinkovitost – torej najmanj stroškov na sedež na prepeljano miljo v svoji kategoriji. Končni cilj je prodaja nad 4500 letal v prihodnjih dveh desetletjih. Februarja 2007 so imeli naročenih 71 letal A350-800 in 31 letal A350-900. Prav na dan žena, 8. marca 2007 je finski Finnair podpisal pogodbo o nakupu 11 letal A350XWB.
35 kupcev je naročilo 567 letal A350 XWB. (avgust 2011)
34 kupcev je naročilo 582 letal A350 XWB. (januar 2013)
V naslednjih 20 letih naj bi trg povpraševal po 5800 letalih velikosti A350XWB.
Na pariškem salonu junija 2009 je Premium Aerotec (PA) podpisal pogodbo za izdelavo zadnjega dela podestai in tlačne stene v vrednosti pol milijarde dolarjev. PA je sicer eden večjih dobaviteljev Airbusa tudi za druga letala. Prav v času sejma so v obrate Airbusa v Hamburgu dobavili del trupa, ki je v celoti izdelan iz CFRP in bo namenjen strukturnim testom. Prav takšne komponente bodo izdelovali tudi za A350XWB. Podest za A350XWB bo izdelan izlahko zlitine aluminija-litija-titana. Tlačna stena (pregrada - bulkhead) bo izdelana iz kompozitnih (ogljikovih) vlaken. Izdelana bo po posebnem patentiranem postopku VAP (vacuum assistance process), ki ga je razvil AP.
A350-800
Najmanjši iz družine A350 bo prišel v opertivno uporabo jeseni 2016, dve leti kasneje kakor je bilo načrtovano. Prav na račun zakasnitve programa -800 bo program -900 lahko ostal v časovnih okvirih. Airbus je namreč v veliki kadovski stiski, saj večina inženirjev dela na programih A380, A350, A400M in A320 neo. Kaže, da si je Airbus obul prevelike čevlje. Prav velik prehod kupcev iz serij -800 na serijo -900 pa bo Airbusu omogočil, da bodo brez velikih finančnih pribitkov lahko zakasnili program -800.
A350-900
Prvo letalo za statične teste bodo začeli sestavljati konec letošnjega leta (2011) v Toulousu. Krstni let pa naj bi opravili z letalom MSN1 konec leta 2012. V operativno uporabo, naj bi A350-900 prišel konec leta 2013. Nekateri kupci teh letal in dobavitelji pa so prepričani, da bo Airbus še pred koncem leta naznanil, da bo program -900 zamujal za dve leti. Airbus še nima dokončne konstrukcijske zasnove, saj bo testno letalo 2% težje od napovedi. Konstrukcijsko optimizacijo naj bi naredili do konca leta 2011.
A350-1000
največji iz družina A350 bo prišel v operativno uporabo sredi leta 2017, leto in pol kasneje kakor je bilo načrtovano. Serija 1000 je neposreden konkurent letalu B777-300ER. Airbus bo zaradi povečane moči RR TrentXWB motorjev na 431kN (+17,8kN) lahko letel 720 km dlje oziroma prepeljal 4,5 tone tovora več na razdalji 11000km, pri tem pa bo potrošil 25% manj goriva od -300ER.
Krstni let
Pred očmi več tisoč glave množice zaposlenih v Airbusu, njihovih poslovnih parterjev ter ljubiteljev letalstva je A350XWB v petek 14.6. 2013 opravil krstni let.
Z vzletno pristajalne steze 32L na letališču Toulouse-Blagnac Airport se je A350 dvignil ob načrtovani uri, nekaj minut čez deseto dopoldan.
Z največjo močjo, ki je predvidena za vzlet sta dva Rolls-Roycova motorja Trent XWB A350 ponesla pod nebo.
“A350 XWB je fantastično in impresivno letalo.” je dejal John Leahy nekaj trenutkov po vzletu in dodal: “Ste slišali kako tih je? Postavili bomo nove standarde, ne samo po udobnosti za potnike in zmogljivostmi ampak tudi na področju prijaznosti do okolja.”
Premierni let si je ogledalo več kot 50.000 obiskovalcev na internetu. Let je trajal štiri ure in pet minut. A350 XWB nosi oznako MSN1 in je verzije A350-900. Gre za srednjega iz družina A350, ki bo sprejel 314 potnikov. Daljši A350-1000 bo sprejel 350, krajši A350-800 pa 270 potnikov. Skupno bo v postopku certifikacije sodelovalo pet letal, ki bodo naletela 2500ur. Pri Airbusu upajo, da bodi testiranja zaključili v 12-13 mesecih. Med drugim letom je Airbus A350 20. junija 2013 preletel letalski salon v Lebourgeju pri Parizu. Do konca maja 2014 so s štirimi testnimi letali naleteli več kot 1600ur in opravili 350 letov. testiranja na velikih višinah so opravili v Boliviji, teste v vročini Arabskih Emiratov in v hladni Kanadi. Prvi dve serijski letali pa že izdelujejo v Toulousu. RR motor Trent XWB je edini motor, ki bo poganjal letala A350.
Osrednji nosilec krila
V airbusovem obrat v Nantesu so 9. avgusta 2011 izdelali prvi osrednji nosilec krila in ga po reki Loari prepeljali do tovarne v St. Nazairu, kjer izdelujejo trup letala A350XWB.
Osrednji nosilec krila (ONK) bodo v tovarni v St. Nazairu vgradili v osrednji del trupa prvega prihajajočega A350XWB. Kar 40% ONK je izdelanega iz CFRP (carbon fibre reinforced plastics), njegovi gabariti pa so 6,5x5,5x3,9m. Ko bo ONK vgrajen v osrednji del trupa bodo vse skupaj z belugo prepeljali v Toulouse, kjer je proizvodnja linija za letala A350.
Didier Evrard, vodja projekta A350 je ob tem povedal, da gre za veliko prelomnico v programu A350, saj letalo sedaj dejansko že nastaja, kmalu pa ga bodo začeli tudi sestavljati. Največji del ONK, ki je izdelan iz kompozitnih materialov ima površino 36m2 in je največji kompozitni monoblok kar so jih kdajkoli izdelaloi v Nantesu. Sicer bo kar 53% strukture latala A350XWB zgrajene iz kompozitnih materialov.
Naročniki:
Qatar je naročil 80 letal in bo prvega dobil konec leta 2014.
Maja 2014 so imeli pri Airbusu naročenih 812 A350XWB
A350 je dobil novo oznako A350 XWB (Xtra Wide Body). XWB je v primerjavi s 'starim A350' popolnoma prenovljen njegovi razvojni stroški pa so se podvojili in so ocenjeni na osem milijard evrov. Boeing je dodobra izkoristil ta čas in pospešeno gradi prvega dreamlinerja, ki ga bodo naročniki v operativno uporabo dobili že leta 2008. To je kar štiri leta pred načrtovano dobavo prvega A350 XWB. Boeing je tako pridobil štiriletno prednost v segmentu letal z 250-350 potnikov in naročila za preko 406 letal B787.
Lansiranje programa A350 XWB so potrdili tudi lastniki Airbusa. Kljub krizi v Airbusu upajo, da bodo ohranili večino naročnikov prvotnega A350, ki so skupaj naročili 182 letal. A350 XWB bodo izdelovali v petih različicah, ki bodo nosila oznake A350-800, -900, -1000, -900R in -900F.
Konstrukcijsko gledano bo A350 XWB sledil vsem modernim trendom od najsodobnejših konstrukcijskih materialov (kompozitov kot sta GLARE in CFRP, zlitine aluminija in litija, ...), do aerodinamično 'čistih' površin in seveda motorjev, ki bodo imeli še 2% nižjo porabo goriva od trenutno najvarčnejših. Za večje udobje potnikov bo imel trup 31 cm večji premer, potniška kabina pa bo enako široka od prvih do zadnjih vrat. Današnja letala so v zadnjem delu običajno ožja. Potnikom bo tako na voljo 48cm širok sedež, ki bo zagodavljal dodatno udobje. Tudi okna bodo za 5 cm širša, kar naj bi potnikom ponujalo boljši razgled iz letala. Potovalna hitrost A350 XWB bo 0,85 macha kar je za 0,03 macha več kot pri osnovnem A350. To so dosegli z večjo puščico (33° prej 30°), večjim razponom in globino krila. Pri Airbusu predvidevajo, da bo eno krilo zadostilo potrebam vseh modelov A350 XWB. Ker gre za modele z različnimi dolžinami trupov in nosilnostmi je ta ideja dokaj smela. A350 XWB bo posegal v prostor, ki ga pri Boeingu pokrivata dve letali B777 in B787. Konstruktorji prav tako trdijo, da bodo vse modele poganjali enaki motorji. Proizvajalci le teh pa že opozarjajo, da bo težko, če ne že nemogoče skonstruirati motorje, ki bodo enako ekonomični pri vseh modelih A350. Rolls Royce je z Airbusom že podpisal pismo o nameri za dobavo novih motorjev, ki bodo imeli potisno silo med 334 kN in 420 kN. Motor bodo razvili na osnovi motorjev Trent 1000 in Trent 1700 (mišljen za osnovni model A350). General Electric (GE) se še ni odločil, saj ekskluzivno dobavljajo motorje konkurenčnemu B777-200 LR in -300 ER. Pratt & Whitney pa naj bi v sodelovanju z GE Airbusu ponudil izboljšan motor GP7200, ki bo poganjal A380. Proizvajalci motorjev so tokrat kar preveč zadržani, saj usoda A350 XWB še ni povsem jasna, stroški razvoja novih motorjev pa so velikanski in te proizvajalci motorjev nosijo sami. Cena A350 XWB bo od 20-25% višja kakor je bila za A350.
Doleti teh letal bodo med 8500 in 15.800 km. In najbolj obvezujoča obljuba: največja cenovna učinkovitost – torej najmanj stroškov na sedež na prepeljano miljo v svoji kategoriji. Končni cilj je prodaja nad 4500 letal v prihodnjih dveh desetletjih. Februarja 2007 so imeli naročenih 71 letal A350-800 in 31 letal A350-900. Prav na dan žena, 8. marca 2007 je finski Finnair podpisal pogodbo o nakupu 11 letal A350XWB.
35 kupcev je naročilo 567 letal A350 XWB. (avgust 2011)
34 kupcev je naročilo 582 letal A350 XWB. (januar 2013)
V naslednjih 20 letih naj bi trg povpraševal po 5800 letalih velikosti A350XWB.
Na pariškem salonu junija 2009 je Premium Aerotec (PA) podpisal pogodbo za izdelavo zadnjega dela podestai in tlačne stene v vrednosti pol milijarde dolarjev. PA je sicer eden večjih dobaviteljev Airbusa tudi za druga letala. Prav v času sejma so v obrate Airbusa v Hamburgu dobavili del trupa, ki je v celoti izdelan iz CFRP in bo namenjen strukturnim testom. Prav takšne komponente bodo izdelovali tudi za A350XWB. Podest za A350XWB bo izdelan izlahko zlitine aluminija-litija-titana. Tlačna stena (pregrada - bulkhead) bo izdelana iz kompozitnih (ogljikovih) vlaken. Izdelana bo po posebnem patentiranem postopku VAP (vacuum assistance process), ki ga je razvil AP.
A350-800
Najmanjši iz družine A350 bo prišel v opertivno uporabo jeseni 2016, dve leti kasneje kakor je bilo načrtovano. Prav na račun zakasnitve programa -800 bo program -900 lahko ostal v časovnih okvirih. Airbus je namreč v veliki kadovski stiski, saj večina inženirjev dela na programih A380, A350, A400M in A320 neo. Kaže, da si je Airbus obul prevelike čevlje. Prav velik prehod kupcev iz serij -800 na serijo -900 pa bo Airbusu omogočil, da bodo brez velikih finančnih pribitkov lahko zakasnili program -800.
A350-900
Prvo letalo za statične teste bodo začeli sestavljati konec letošnjega leta (2011) v Toulousu. Krstni let pa naj bi opravili z letalom MSN1 konec leta 2012. V operativno uporabo, naj bi A350-900 prišel konec leta 2013. Nekateri kupci teh letal in dobavitelji pa so prepričani, da bo Airbus še pred koncem leta naznanil, da bo program -900 zamujal za dve leti. Airbus še nima dokončne konstrukcijske zasnove, saj bo testno letalo 2% težje od napovedi. Konstrukcijsko optimizacijo naj bi naredili do konca leta 2011.
A350-1000
največji iz družina A350 bo prišel v operativno uporabo sredi leta 2017, leto in pol kasneje kakor je bilo načrtovano. Serija 1000 je neposreden konkurent letalu B777-300ER. Airbus bo zaradi povečane moči RR TrentXWB motorjev na 431kN (+17,8kN) lahko letel 720 km dlje oziroma prepeljal 4,5 tone tovora več na razdalji 11000km, pri tem pa bo potrošil 25% manj goriva od -300ER.
Krstni let
Pred očmi več tisoč glave množice zaposlenih v Airbusu, njihovih poslovnih parterjev ter ljubiteljev letalstva je A350XWB v petek 14.6. 2013 opravil krstni let.
Z vzletno pristajalne steze 32L na letališču Toulouse-Blagnac Airport se je A350 dvignil ob načrtovani uri, nekaj minut čez deseto dopoldan.
Z največjo močjo, ki je predvidena za vzlet sta dva Rolls-Roycova motorja Trent XWB A350 ponesla pod nebo.
“A350 XWB je fantastično in impresivno letalo.” je dejal John Leahy nekaj trenutkov po vzletu in dodal: “Ste slišali kako tih je? Postavili bomo nove standarde, ne samo po udobnosti za potnike in zmogljivostmi ampak tudi na področju prijaznosti do okolja.”
Premierni let si je ogledalo več kot 50.000 obiskovalcev na internetu. Let je trajal štiri ure in pet minut. A350 XWB nosi oznako MSN1 in je verzije A350-900. Gre za srednjega iz družina A350, ki bo sprejel 314 potnikov. Daljši A350-1000 bo sprejel 350, krajši A350-800 pa 270 potnikov. Skupno bo v postopku certifikacije sodelovalo pet letal, ki bodo naletela 2500ur. Pri Airbusu upajo, da bodi testiranja zaključili v 12-13 mesecih. Med drugim letom je Airbus A350 20. junija 2013 preletel letalski salon v Lebourgeju pri Parizu. Do konca maja 2014 so s štirimi testnimi letali naleteli več kot 1600ur in opravili 350 letov. testiranja na velikih višinah so opravili v Boliviji, teste v vročini Arabskih Emiratov in v hladni Kanadi. Prvi dve serijski letali pa že izdelujejo v Toulousu. RR motor Trent XWB je edini motor, ki bo poganjal letala A350.
Osrednji nosilec krila
V airbusovem obrat v Nantesu so 9. avgusta 2011 izdelali prvi osrednji nosilec krila in ga po reki Loari prepeljali do tovarne v St. Nazairu, kjer izdelujejo trup letala A350XWB.
Osrednji nosilec krila (ONK) bodo v tovarni v St. Nazairu vgradili v osrednji del trupa prvega prihajajočega A350XWB. Kar 40% ONK je izdelanega iz CFRP (carbon fibre reinforced plastics), njegovi gabariti pa so 6,5x5,5x3,9m. Ko bo ONK vgrajen v osrednji del trupa bodo vse skupaj z belugo prepeljali v Toulouse, kjer je proizvodnja linija za letala A350.
Didier Evrard, vodja projekta A350 je ob tem povedal, da gre za veliko prelomnico v programu A350, saj letalo sedaj dejansko že nastaja, kmalu pa ga bodo začeli tudi sestavljati. Največji del ONK, ki je izdelan iz kompozitnih materialov ima površino 36m2 in je največji kompozitni monoblok kar so jih kdajkoli izdelaloi v Nantesu. Sicer bo kar 53% strukture latala A350XWB zgrajene iz kompozitnih materialov.
Naročniki:
Qatar je naročil 80 letal in bo prvega dobil konec leta 2014.
Maja 2014 so imeli pri Airbusu naročenih 812 A350XWB
A350 | Cena | Potniki | Dolet (km) | Vzletna masa (ton) | Pogon (kN) | Operativen |
-800 | 270 | 15700 | 245 | 334 | pod vprašajem | |
-900 | 267,6 | 314 | 15700 | 265 | 385 | 2014 |
-1000 | 299,7 | 350 | 15700 | 290 | 420 | 2015 |
-900R | - | 310 | 17500 | - | 420 | 2015 |
-900F (tovorni) | - | 90 ton | 9250 | - | 420 | 2015 |