Vojna v Evropi je trajala že pol leta, ko se je ameriški War Department odločil, da za svoje letalske sile US Army Air Forces (leta 1940 še U.S. Army Air Corps) naroči težak bombnik z velikim dosegom.
Prvotno je bil poznan pod oznako Model 341. Po nekaterih konstrukcijskih in sistemskih popravkih pa je dobil oznako Model 345. Modifikacije so bile posledica predlogov, ki so jih Angleži (RAF) posredovali Američanom, saj so ti uporabljali B-17C tudi v vojni Tako so B-29 opremili s samotesnilnimi rezervoarji za gorivo, več orožja in za tiste čase najsodobnejšimi defenzivnimi sistemi. USAAC je odobrila te modifikacije junija 1940 in konec leta je bil že izdelan model B-29 v naravni velikosti. Po inšpekcijskem pregledu modela so odobrili izdelavo dveh prototipov - XB-29-BO in ploščadi za statične teste. Naročanje letal je potekalo veliko hitreje kakor njihova proizvodnja. Še preden je sploh poletel prvi B-29 je imel Boeing že 1650 naročil. Prvih 14 letal v seriji so označili z YB-29-BW in –BO (po krajih izdelave Boeing-Wichita in Boeing-Seattle, S so nadomestili z O). Vojska je uredila posebne delavnice, kjer so opravljali vse potrebne modifikacije, še preden so letala prišla v enote. To je bilo potrebno zato, ker je proizvodnja B-29 tekla še preden so letalo dodobra preskusili. V obratih Boeinga v Wichiti so zgradili 2766 B-29. Kar 668 bombnikov B-29 so zgradili v obratih Bell Aircraft Co. in dodatnih 536 v tovarni Glenn L. Martin Co.. Proizvodnjo so zaključili leta 1946.
Po vojni so B-29 opravljali različne naloge. Nekatere so opremili s sistemom za prečrpavanje goriva v zraku drugi so opravljali protipodmorniške naloge ali pa naloge reševanja ter opazovanja vremenskih pojavov. V vojno so ponovno vstopili med leti1950 in 1953. Na Korejskem bojišču pa so se srečali že z reakcijsko gnanimi lovci. Zadnjo eskadriljo opremljeno z bombniki B-29 so »upokojili« leta 1960.
Konstrukcijske težave
Pri konstruiranju se je pojavilo kar nekaj težav. Med največjimi je bilo prav konstruiranje krila. Profili, ki so jih poznali takrat niso ustrezali vsem zahtevam letala in tako so pri Boeingu razvili svoj profil krila prav za B-29 in ga poimenovali Boeing 117 wing. Ko je bilo krilo zgrajeno je bilo dolgo kar 43,05 m in imelo površino 529,13 m2 . Za boljšo krmarljivost pri majhnih hitrostih so dodali še Fowlerjeva zakrilca, ki so povečala površino krila za 106 m2 .
Naslednja težava, ki se je pojavila je bila povezana z udobjem posadke. Starejši bombniki so namreč leteli na nižjih višinah in precej krajši čas. B-29 pa naj bi letel tudi do 18 ur in na višinah do 9800m. Tam so temperature v okolici letala okrog-50°C in tudi zunanji tlak ni človeku prav nič prijazen. To je pomenilo, da mora biti letalo pod tlakom ali pa vsaj tisti del kjer je posadka. Prav to so naredili in vseh 11 članov posadke je uživalo v kokpitu in kabinah, ki so bile pod tlakom.
Tu pa se je pojavila že nova težava, ko so strelci med letom streljali z mitraljezi. Steklena kupola z nosilci vred je včasih počila in zato so strelcem svetovali, da so privezani z varnostnim pasom, da jih v tem primeru med letom nebi odneslo iz letala.
Prvi vzlet
21. septembra 1942 je pred zbrano množico skoraj vseh zaposlenih v Boeingovem obratu v Seattlu zapeljal XB-29. Zaposleni so opravili 1,3 milijona delovnih ur in projekt Model 345 je bil nared za prvi testni polet. Motorji so zahrumeli in vodja Boeingovih testnih pilotov Eddie Allen je dodal plin. Superfortress se je gladko dvignil v nebo, kakor, da nebi bilo prvič. Dobrih 52 ton težko letalo je poletelo se povzpelo na slabih2000 metrov in opravilo prve zavoje. Po uri in pol je B-29 brez težav pristal pred navdušeno množico. Drugi prototip je poletel tri mesece kasneje. V naslednjih 97 dneh je Allen z XB-29 No.1 zaradi različnih težav naletel le 27 ur. Največje težave so predstavljali radialni motorji Wright Cyclone R-3350 z 2200 konjskimi močmi. Motorji so se neprestano pregrevali, imeli so težave z ventili in med letom so motorji nemalokrat tudi zagoreli. Težavo so poskušali premostiti med drugim tudi z dodatnim hlajenjem zadnje vrste cilindrov. Žal je Boeing medtem izgubil vodjo tesnih pilotov Allena. Na enem od preskusnih pletov - 18. februarja 1943 – mu je zagorel motor in posledično krilo in kljub poskusom, da bi varno pristal na letališču se je letalo XB-29 No. 2 z 11 člansko posadko zrušilo na mesnopredelovalni obrat, kjer je umrlo še 18 zaposlenih. Krivda za nesrečo je bila pripisana tako Wright Aeronauticalu kakor tudi USAAF, ki naj bi preveč pritiskal na proizvajalca motorjev, ta pa naj bi posledično več dal na kvantiteto kakor na kvaliteto izdelave motorjev R-3350. Kljub temu, da vseh težav še niso odpravili so konec leta 1943 začeli serijsko izdelovati prve od skoraj 2000 naročenih letal.
Oprema in karakteristike
Supertrdnjave so bile opremljene z General Electricovim sistemom za kontrolo ognja. Strelec pa naj je to bil iz katerega koli strelskega mesta je lahko upravljal z vsemi, dvema ali tremi pari strojnic sočasno. Novejše B-29 so opremili z dodatnima strelskima mestoma na vrhu trupa, ki sta bila namenjena branjenju letala pred frontalnimi napadi. Strelec v repu letala je imel na voljo še20 mm top. Kar 75% vseh sestrelitev nasprotnikovih letal so dosegli strelci iz repne kupole. To so dosegli na račun 20 mm topa in dejstva, da so se sovražni lovci letalu od zadaj približevali relativno počasi in tako strelcu omogočili boljše namerjanje. Sicer je bilo znano, da so v začetku operativnega delovanja izgubili več letal B-29 zaradi mehanskih in električnih okvar sistemov kakor zaradi nasprotnikovih sestrelitev.
B-29 so proizvajali v dveh različicah. Prva so bili fotografski z oznako F13, ki so opravljali naloge fotografiranja Japonske, Pacifika in celotne Azije, druga pa B-29, B-29A in B-29B. Kljub temu, da so na zunaj izgledali dokaj identično pa so bili v notranjosti zelo različni. V proizvodnji so namreč vsa letala opremljali z novejšo opremo, ki jo je predpisovala USAAF. Tako se vseh 3970 proizvedenih letal B-29 med seboj razlikuje predvsem po notranji opremi in sistemih.
Prvotno je bila največja vzletna masa B-2947.600 kg . Hitro so jo povečali in med vojno z Japonsko je bila že 63.500 kg .
Osupljivih 40% prostora v trupu je bilo namenjenega za bombe. V dveh bombnih jaških je B-29 lahko poletel z9000 kg bomb, kar 4500 km daleč in se po opravljani nalogi vrnil v izhodiščno bazo. V rezervoarje je to letalo sprejelo 26.500 litrov 100 oktanskega goriva. Z dodatnimi rezervoarji v bombnem jašku pa še dodatnih 10.000 litrov . Letalo je s tem gorivom lahko preletelo 10.800 km .
»Enola Gay« in »Bockscar«
Bombnika, ki sta zaključila drugo svetovno vojno.Vrhunec druge svetovne vojne je dosegel B-29-45-MO s serijsko številko 44-86292, ki je ob 2.45 uri, 6. avgusta 1945 poletel z Marianskih otokov v Pacifiku. Povsem običajno letalo, ki sta ga upravljala poveljnik 509. sestavljene skupine polkovnik Paul W. Tibbets mlajši in pilot Robert Lewis je vzletelo z atomsko bombo na krovu. Ob 8.15 je bila Enola Gay slabih10 km nad Hirošimo. Prva atomska bomba je bila odvržena. Slabi dve minuti kasneje je atomska bomba eksplodirala 600 metrov nad mestom. Učinek eksplozije je izbrisal mesto v premeru 8 km . Tri dni kasneje so Američani (iz bombnika Bockscar) odvrgli drugo atomsko bombo na Nagasaki. Japonska se je predala 15. avgusta 1945 in vojna se je lahko končala.
Tehnične karakteristike:
Boeing B-29 A superfortress
ZDA
Posadka: 10-14
Pogon: štirje radialni zračno hlajeni motorji Wright Aeronautical R-3350-57 s po 1640 kW
Nazaj
Prvotno je bil poznan pod oznako Model 341. Po nekaterih konstrukcijskih in sistemskih popravkih pa je dobil oznako Model 345. Modifikacije so bile posledica predlogov, ki so jih Angleži (RAF) posredovali Američanom, saj so ti uporabljali B-
Po vojni so B-29 opravljali različne naloge. Nekatere so opremili s sistemom za prečrpavanje goriva v zraku drugi so opravljali protipodmorniške naloge ali pa naloge reševanja ter opazovanja vremenskih pojavov. V vojno so ponovno vstopili med leti
Konstrukcijske težave
Pri konstruiranju se je pojavilo kar nekaj težav. Med največjimi je bilo prav konstruiranje krila. Profili, ki so jih poznali takrat niso ustrezali vsem zahtevam letala in tako so pri Boeingu razvili svoj profil krila prav za B-Naslednja težava, ki se je pojavila je bila povezana z udobjem posadke. Starejši bombniki so namreč leteli na nižjih višinah in precej krajši čas. B-29 pa naj bi letel tudi do 18 ur in na višinah do 9800m. Tam so temperature v okolici letala okrog
Tu pa se je pojavila že nova težava, ko so strelci med letom streljali z mitraljezi. Steklena kupola z nosilci vred je včasih počila in zato so strelcem svetovali, da so privezani z varnostnim pasom, da jih v tem primeru med letom nebi odneslo iz letala.
Prvi vzlet
21. septembra 1942 je pred zbrano množico skoraj vseh zaposlenih v Boeingovem obratu v Seattlu zapeljal XB-29. Zaposleni so opravili 1,3 milijona delovnih ur in projekt Model 345 je bil nared za prvi testni polet. Motorji so zahrumeli in vodja Boeingovih testnih pilotov Eddie Allen je dodal plin. Superfortress se je gladko dvignil v nebo, kakor, da nebi bilo prvič. Dobrih 52 ton težko letalo je poletelo se povzpelo na slabih
Oprema in karakteristike
Supertrdnjave so bile opremljene z General Electricovim sistemom za kontrolo ognja. Strelec pa naj je to bil iz katerega koli strelskega mesta je lahko upravljal z vsemi, dvema ali tremi pari strojnic sočasno. Novejše B-29 so opremili z dodatnima strelskima mestoma na vrhu trupa, ki sta bila namenjena branjenju letala pred frontalnimi napadi. Strelec v repu letala je imel na voljo še
B-29 so proizvajali v dveh različicah. Prva so bili fotografski z oznako F13, ki so opravljali naloge fotografiranja Japonske, Pacifika in celotne Azije, druga pa B-29, B-29A in B-29B. Kljub temu, da so na zunaj izgledali dokaj identično pa so bili v notranjosti zelo različni. V proizvodnji so namreč vsa letala opremljali z novejšo opremo, ki jo je predpisovala USAAF. Tako se vseh 3970 proizvedenih letal B-29 med seboj razlikuje predvsem po notranji opremi in sistemih.Prvotno je bila največja vzletna masa B-29
Osupljivih 40% prostora v trupu je bilo namenjenega za bombe. V dveh bombnih jaških je B-29 lahko poletel z
»Enola Gay« in »Bockscar«
Bombnika, ki sta zaključila drugo svetovno vojno.Vrhunec druge svetovne vojne je dosegel B-29-45-MO s serijsko številko 44-86292, ki je ob 2.45 uri, 6. avgusta 1945 poletel z Marianskih otokov v Pacifiku. Povsem običajno letalo, ki sta ga upravljala poveljnik 509. sestavljene skupine polkovnik Paul W. Tibbets mlajši in pilot Robert Lewis je vzletelo z atomsko bombo na krovu. Ob 8.15 je bila Enola Gay slabih
Tehnične karakteristike:
Boeing B-
ZDA
Posadka: 10-14
Pogon: štirje radialni zračno hlajeni motorji Wright Aeronautical R-3350-57 s po 1640 kW
| Mere: | |
| - razpetina kril | 43,05 m |
| - dolžina | 30,17 m |
| - višina | 9,02 m |
| - površina krila | 529,13 m2 |
| Mase: | |
| - prazno | 32,752 kg |
| - največja vzletna | 63,502 kg |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | 642 km/h na |
| - največja višina | 11.018 m |
| Oborožitev: | - en |
| - osem ali dvanajst 0,50-kaliberskih strojnic | |
| - bombe |
Nazaj
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com