V Natu znan pod oznako »hound« je bil to leta 1953, ko je prišel v operativno rabo, eden največjih takratnih helikopterjev. Izdelovali so ga v velikih serijah in vrsto let so predstavljali hrbtenico helikopterskih zmogljivosti držav Varšavskega sporazuma. Sovjetska zveza je leta 1956 v Tušinu predstavila Mi-4 kot desantni helikopter, ga opremila z mitraljezom v nosu in z nevodljivimi raketami. Tako je postal prvi sovjetski oboroženi helikopter. Nekatere so opremili z iskalnim radarjem in jih uporabljali v črnomorski in Baltiški floti. Prodali so jih tudi Kitajcem, ki so potem še dolgo proizvajali svojo izvedenko z oznako H-5. Mi-4 so nadomestili z večjimi in zmogljivejšimi Mi-8, kljub temu pa so ostali v oborožitvi, opremljeni za protielektronske ukrepe.Na videz je Mi-4 podoben Sikorskyjevi konstrukciji S-55, vendar je predvsem večji in težji ter nosi večji tovor.
Tehnični podatki:
Mil Mi-4 »hound«
SZ
| Mere: | |
| - skupna dolžina | 16,79 m |
| - premer rotorja | 21,00 m |
| Zmogljivosti | |
| - največja hitrost | 160 km/h |
| - dolet | 590 km |
| - tovor | 2500 kg |
