Air Serbia želi leteti na ljubljansko letališče do štirikrat dnevno, za nadaljnji razvoj regionalne mreže letenja pa se spogleduje s štajerskima letališčema.

Na konferenci New Gateway to Europe, ki se je odvila v začetku februarja v Ljubljani, je mariborsko letališče omenil tudi glavni izvršni direktor Air Serbie, Jiří Marek. Nasprotno o nezanimanju govori slovenska infrastrukturna ministrica. 

Jiří Marek je na konferenci, pri debati z naslovom: Kaj sledi? Razvoj stimulacije letalskega prometa, razvoj mrež letenja in obvladovanje potniških sezon, na vprašanje kako meje vplivajo na dostopnost potnikov do določenih letališč odgovoril, da so v Evropski uniji s Schengensko mejo potovanja med letališči veliko enostavnejša ter opomnil, da meje ostajajo samo še na zemljevidih. Za primer je izpostavil mesti Gradec v Avstriji in Maribor v Sloveniji. Obe mesti imata svoji letališči, graško z več rednimi in čarterskimi povezavami, mariborsko pa z več splošnega letalstva in trenažnimi leti ter trenutno brez rednih komercialnih letalskih povezav.

Marek je dejal, da je dostopnost do obeh letališč podobna ter da bodo pri Air Serbii pri širitvi upoštevali ponudbi obeh letališč. Omenil je še, da bo regionalna širitev Air Serbie zelo odvisna od dostopnosti mlajših rabljenih turbopropelerskih letal ATR72 na trgu za dolgoročni najem. Zagotovo pa je, da se bodo v dogledni prihodnosti širili še na enega izmed teh dveh letališč. Generalni direktor Air Serbie je še dejal, da če nekdo želi priti v Gradec, lahko leti v Maribor in obratno, ker gre za, po njegovem mnenju, letališči, ki služita istemu trgu in imata enak “catchment area” oziroma poslovenjeno, območje dosega potencialnih potnikov.

Reakcije upravljavcev letališč

Od na omenjeni konferenci prisotnega, mednarodno uveljavljenega letalskega novinarja Kurta Hofmanna iz Avstrije smo izvedeli, da bo te dni v ta namen potekal sestanek generalnega direktorja graškega letališča, Wolfganga Grimusa in glavnega izvršnega direktorja Air Serbie, Jiříja Mareka. Po besedah Hofmanna naj bi se Grimus zelo trudil pripeljati Air Serbio v Gradec. Informacijo, da se je na sestanek najavil Grimus nam je na konferenci potrdil tudi Marek osebno.

Kdo pa bo v Beogradu zastopal mariborsko letališče? Glede na to, da družba DRI slednje upravlja za in v imenu Ministrstva za infrastrukturo je smotrno vprašanje, kdo, če sploh kdo se v resnici ukvarja z razvojem mreže letenja z mariborskega letališča? DRI ali MZI? V enem izmed prejšnjih člankov smo orisali, da se MZI očitno bolj ukvarja z razvojem mreže letenja z brniškega letališča.

Izvedeli smo, da so subvencije za nove letalske povezave, ki se obetajo za prihodnja 3 leta, zelo zanimive za Air Serbio, da bi vzpostavila še lete iz Maribora, vendar ne na način, kot ga predvideva nov zakon za povečanje letalske povezljivosti Slovenije. Spomnimo, ministrica Alenka Bratušek je v začetku leta ob predstavitvi zakona izrazila dvom, da kdo si sploh želi leteti iz Maribora, četudi so ti leti subvencionirani. Morda se je potem, ko je bilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo zastopano na omenjeni konferenci spremenilo?

Pravilen način subvencioniranja je na konferenci na najkrajši možen način opisal glavni izvršni direktor hrvaškega letalskega prevoznika ETF Airways, Stjepan Bedić: »Subvencionirajte prazne sedeže, ne polnih«. Kako ta, preprost in učinkovit princip deluje v praksi je razvidno iz primera letalske povezave srbskega nacionalnega prevoznika v hrvaško Reko. Dogovorjeni so leti z letalom ATR72, pri slednjem je relevantna točka finančne pokritosti leta (ang.: Break-Even Point) pri 60 % zasedenosti potniške kabine. Leti, pri katerih je potniška kabina zasedena preko tega odstotka niso subvencionirani, pri ostalih pa se pokrije razlika – torej so subvencionirani prazni sedeži. S tem je tveganje letalskega prevoznika minimalizirano, organizatorju sredstev pa princip ugodnejši, saj obstaja velika verjetnost, da vsa predvidena sredstva sploh ne bodo porabljena.

Če bi MZI na tak način spodbujalo lete Air Serbie v Maribor, bi slednje definitivno oživelo in se prvič zares zoperstavilo graški konkurenci. Omenimo tudi, da bi bilo za tak projekt potrebno le manjši fragment sredstev, ki jih MZI načrtuje razdeliti prevoznikom v okviru novega zakona (skoraj 17 milijonov evrov). Vendar, kot zelo figurativno opisuje naš sodelavec iz zamaaero (ADRIA Grupa), letalski analitik, Alen Šćuric, morda slovensko letalstvo res vodijo 5-letni otroci?