Državni zbor bi naj danes glasoval o sprejetju zakona za zagotovitev večje letalske povezljivosti Slovenije. Na razpolago je dobrih 16 milijonov evrov v treh letih, s katerimi se bo (znova) finančno pomagalo upravljalcu ljubljanskega letališča, nemškemu Fraportu in tujim letalskim prevoznikom ali morda le enemu?

Kot smo poročali že pred meseci, je Ryanair močno zainteresiran za prihod na slovensko tržišče, kjer je bil nazadnje leta 2008, ko so iz Maribora leteli polni Boeingi za London Stansted. Spomnimo, takrat bi se naj linija zaključila, ker se ne na lokalnem, regijskem ali državnem nivoju ni uspelo najti milijona evrov za subvencioniranje marketinških aktivnosti prevoznika na angleškem trgu za promocijo povezave. Od takrat dalje največjega evropskega nizkocenovnika v Sloveniji ni. Smo edina država v Evropski uniji, kamor Ryanair redno ne leti, kar je predstavnike Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo julija lani opomnil prevoznik sam. Še največkrat je v zadnjem času kakšno letalo povezano z irskim nizkocenovnikom, videno na mariborskem letališču, kamor hodijo na trenažno letenje piloti Ryanair-ove družbe Lauda Europe z letali Airbus A320. Razlog za neletenje iz Slovenije je navajal visoke stroške oskrbe letal po potniku od upravljalca brniškega letališča, družbe Fraport Slovenija.

Tu pa sedaj trčimo ob predvidoma danes sprejeti zakon, ki pa omogoča ravno to, 50% subvencioniranje stroške oskrbe letal na letališču. Je torej zakon napisan izključno samo za sklenitev poslovnega sodelovanja irskega Ryanaira ter nemškega Fraporta z večmilijonsko finančno spodbudo iz državnega proračuna? Sta potemtakem ostali dve slovenski mednarodni letališči že praktično izključeni iz možnosti, da bi kateri prevoznik lahko črpal sredstva iz razpisa ter vzpostavil redne lete iz Maribora ali Portoroža?

Lahko bi rekli, da ja. Le to lahko podkrepimo z besedami nove ministrice za infrastrukturo, gospe Alenke Bratušek, ki je poslancu na seji Odbora za gospodarstvu pred dnevi na vprašanje o možnosti črpanja sredstev tudi za morebitne redne lete iz Maribora odgovorila: »Iskreno povem, da dvomim, da bi našli nekoga, ki bi mu bil tudi subvencioniran let (o.p. v Maribor) bil zanimiv.« Ministrica pristojna za letalski promet, si je upala reči kaj takega? V uredništvu smo zares bili nad to izjavo začudeni in hkrati zgroženi, medtem ko od prisotnih poslancev, od katerih jih je kar precej prihajalo iz vzhodne Slovenije, ni reagiral nihče. Je res vsem tako vseeno za to štajersko letališče in se zdaj jasno izkazuje dejstvo, ki ga stroke izpostavlja že dlje časa, da Ministrstvo za infrastrukturo že več let dela z roko v roki z nemškim Fraportom ter da se mariborsko letališče potihem zapre? Subvencije bi morale biti spodbuda, ministrica bi morala javno vse prevoznike naslovit, da naj spremljajo razpis in njihove pogoje ter kasneje razpisane željene destinacije ter se prijavijo za vzpostavitev redne povezave iz katerega koli slovenskega letališče. Zakaj si Maribor in Portorož tega ne zaslužita? Zakaj to že v kali onemogoča Vlada RS oziroma v njenem imenu Ministrstvo za infrastrukturo oziroma ministrica? Glede na to, da je mariborsko letališče v upravljanju državnega podjetja, bi se tudi državi bolj izplačalo, da bi si prizadevala za oživitev mariborskega letališča ter tudi redne linije od tam, ker bi preostala polovica plačanega prispevka za oskrbo letal s strani prevoznika, prišla v državni proračun. V ljubljanskem primeru, gre ves ta denar nemškemu upravljalcu letališča.

Če je naša domneva pravilna ter da je ta zakon le vstopnica države za prihod Ryanaira z letošnjo poletno sezono na brniško letališče, lahko kmalu po objavljenem naboru strateško pomembnih destinacij za državo, pričakujemo objavo novice, da Ryanair vzpostavlja bazo na ljubljanskem letališču. Ob najavi baze pa seveda tudi novico, da odpira večje število novih letalskih povezav, ki bodo seveda usklajene med prevoznikom, upravljalcem letališča in državo.