Verjetno se pojavlja zelo dosti zmešnjav v zvezi s poimenovanji super puma/cougar, čeprav gre v obeh primerih za isto mačko. Bolj kot karkoli drugega bo držalo, da so super pume starejše in civilne izvedenke, cougarji pa bolj vojaške in novejše izvedenke te iste »živali«. Zasnova je torej ista, sega pa že kar v sredino šestdesetih let, ko je v sodelovanju med francoskim Sud Aviationom in britanskim Westland Helicopters nastala transportna puma. Prvič je helikopter vzletel leta 1965. Potem so leta 1974 začeli s posodabljanjem in izboljševanjem zmogljivosti, tako da je nastala super puma, ki je vzletela leta 1978. Vsekakor sta bili uspešni obe, prvo so izdelovali še dolgo po končani proizvodnji v Franciji v romunskem Brašovu in nekaj tudi v indonezijskem Nurtaniu (ITPN). Cougarji mk. II pa niso nič drugega kot nadaljevanje te veje uspešnih transportnih (vojaških) helikopterjev z vsemi sodobnimi pritiklinami, kot pač današnjemu času pritiče.
Prve super pume so začeli dobavljati kupcem leta 1981, že takrat pa so vojaške verzije označevali z AS 532UL/AL cougar. Nastali sta še kar dve vojaški verziji, ena s krajšim trupom in druga za mornariško rabo. Konec osemdesetih let so super pume opremili z novo elektronsko opremo, povsem nov je bil tudi rotorski sistem, trup pa nekaj daljši. Iz teh super pum izvira tudi verzija AS 532AL cougar mk. 1 Slovenske vojske, dodatno opremljena z nekaterimi sodobnimi dodatki, kot je na primer sistem za razleditev rotorskih krakov, pa tudi elektronska oprema v kokpitu.
EC 725 je v precejšnji meri nadgrajen transportni helikopter družine super puma/cougar, zasnovan na trupu verzij AS 532U2/A2 cougar mk. II in civilne izvedenke AS 332L2. Nov je glavni rotor s petimi namesto štirih krakov, ki so dobili tudi nov profil. Posodobljen je tudi glavni reduktor, motorji Turboméca makila 1A4 so zmogljivejši, v kokpit vgrajujejo integrirani sistem kazalnikov, skupna masa je z 9,3 t narasla na 11 t, povečal se je tudi največji možni tovor, s 4,8 t na 5,7 t.
Med najnovejše izpeljanke iz te družine sodi combat SAR z zelo sodobnim oborožitvenim navigacijskim in protielektronskim sistemom. Helikopter so začeli razvijati nekje v letu 1999, uvedli pa toliko izboljšav, da so leta 2001 helikopter preoznačili v EC 725. Helikopter je za letenje pridobil tudi vse civilne certifikate (tudi naši štirje cougarji jih imajo!). Prvi povsem novo zasnovani in oboroženi EC 725 pa bo v eni od eskadrilj francoske Armeé de l'Air vzletel šele v drugi polovici leta 2003. Civilne izpeljanke te divje mačke računajo predvsem na kupce iz vrst prevoznikov.
Eurocopter
AS 332L1/532 super puma /cougar
Francija
Tip: dvomotorni večnamenski helikopter
Posadka: 1 za razmere VFR, 2 pilota za razmere IFR; 20 komfortnih sedežev, do največ 24, v verziji EC 225/725 do 29 sedežev
Pogon: dva turbogredna motorja Turboméca malika 1A1 s po 2 x 1375 kW ob vzletu, z največjo kontinuirano močjo 2 x po 1185 kW in največjo močjo v sili 2 x po 1400 kW
Poraba goriva pri gospodarni hitrosti je 502 l/h.
| Mere: | |
| - dolžina s kraki rotorja | 18,70 m |
| - dolžina trupa | 16,29 m |
| - višina | 4,60 m ( |
| - širina | 3,00 m |
| - premer glavnega rotorja | 15,60 m |
| - premer repnega rotorja | 3,05 m |
| Kabina: | |
| - dolžina – skupna | 6,81 m |
| - širina | 1,8 m |
| - višina-največ (v repnem delu) | 1,55 m |
| - površina | 9,18 m2 |
| - prostornina | 13,42 m3 |
| Mase: | |
| - prazen - standardno | 4460 kg |
| - koristen tovor | 4140 kg |
| - zunanji tovor | 4500 kg |
| - gorivo | 2020 l |
| - največja vzletna masa | 8600 kg |
| - z zunanjim tovorom | 9350 kg |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | 278 km/h (z največjo maso) |
| - potovalna hitrost | 262 km/h ( |
| - gospodarna hitrost | 252 km/h (z največjo maso) |
| - vzpenjanje | 8,2 m/s (6,4 m/s z zun. tovorom) |
| - vrhunec leta | nad |
| nad | |
| - lebdenje | |
| brez talnega efekta | 1400 m z naj. vzl. maso, |
| s talnim efektom | 3250 m z naj. vzl. maso, |
| - dolet | 831 km pri naj. vzl. masi |
| do 1472 (pri dodat. gorivu in gospodarni hitrosti) | |
| - trajanje leta | 261 min do 269 min pri |
Uporabniki: različni civilni operaterji, predvsem družbe, ki oskrbujejo naftne ploščadi v Severnem morju in drugje; različne vojske (skupaj 28): Francije, Nemčije, Švice, Švedske, Brazilije, Argentine, Indonezije, Japonske, Mehike, Nepala, Nigerije, Toga ipd., od letos tudi SV (2 + 2)
Cena: Slovenija je plačala za vsak helikopter 14,25 milijona evrov po pogodbi konec leta 2002.
Nazaj
