Sprva so načrtovali serijo 497 tomcatov, program pa se je razpotegnil vse do devetdesetih let, tako da so skupaj izdelali kar 557 tomcatov verzije A, potem pa še nekaj deset v verziji B, dokler niso letal obeh verziji nadgradili v verzijo D. Z njimi so opremili skupaj kar 28 eskadrilj, leteli pa so s palub 12 ameriških letalonosilk in treh kopenskih letalskih oporišč Letalstva Vojne mornarice ZDA. Na palubah ameriških letalonosilk je F-14 zamenjal lovce F-4 phantom II.
Američani so uporabljali zgolj palubne tomcate, medtem ko so jih konec sedemdesetih let 79 dobavili Iranu za uporabo na kopenskih letališčih. Nazadnje so jih videli v zraku leta 1989.
Ta prestreznik s premično puščico kril je nekaj posebnega že na pogled, njegov trup predstavlja kar polovico vzgonske površine letala. Krili spreminjata puščico med 20° in 68°, za spravilo v hangarju pod palubo letalonosilke pa celo do 75°, hitrost pomikanja kril med letom je 7,5° v sekundi. Bistvo spreminjanja kota puščice kril je v zmanjšanju vzletne in pristajalne hitrosti tega težkega prestreznika na palubi klasičnih letalonosilk (z vzletnim katapultom in zaviralnimi žicami na ravni palubi).
V prostorni pilotski kabini sedita spredaj pilot in zadaj mornariški letalski častnik.
F-14 tomcat je bil prvi prestreznik z vgrajenim radarjem z zmogljivostjo glej dol - streljaj dol. Prav zmogljivost odkrivanja nizko letečih ciljev je bila zadnje poglavje, zaprto v knjigi o zračni obrambi. Tomcatov radar pa izsledi celo v pršu morskih valov leteče protiladijske izstrelke. Doseg te elektronske naprave je izjemno velik, sploh za čase pred tremi desetletji, kar
Prvi tomcat je vzletel januarja 1969, izdelali so jih skupaj 715, vključno z 79 za Iran, operativni pa so ti palubni prestrezniki postali tri leta kasneje. Tomcate so Iranci dobili v času vladavine šaha Reze Pahlavija, ki je bil naklonjen ameriški politik in prijatelj Richarda Nixona. Iranci so letala dobili za obrambo pred napadi SZ in za ustrahovanje nekaterih muslimanskih režimov, ki so simpatizirali z Moskvo. Po padcu režima Šaha Pahlavija leta 1979 za Iran velja embargo na uvoz rezervnih delov za štirinajstice. Po nekaterih podatkih naj bi imel Iran še približno 30 operativnih tomcatov, vendar podatek ni zanesljiv.
Tudi po tridesetih letih uporabe, so bili tomcati še vedno glavna opora v zračni obrambi ameriških bojnih skupin z letalonosilkami na čelu. Res pa je, da jim namenjajo vse bolj tudi lovskobombniške naloge, nasploh odkar so jih opremili z zabojniki z navigacijsko in namerilno opremo LANTIRN. Zanimivo je, da za leto 2003 načrtujejo upokojitev 90 tomcatov, v vsem času uporabe pa na teh letalih niso izvedli prav nobenega posega v zgradbo. Torej je njihova trdoživost več kot očitna. Dokončno so se poslovili od tomcatov v letu 2006.
Verzije:
F-14A: osnovna verzija
F-14B: nadgrajene izvedenke -A ali novozgrajeni z zmogljivejšimi motorji ter izboljšanimi ofenzivnimi in defenzivnimi sistemi
F-14D: predelane verzije A (ali novozgrajeni F-14) z novim radarjem in novimi elektronskimi sistemi
Tehnični podatki:
Grumman F-14 tomcat
ZDA
Tip: dvosedi palubni prestreznik, (kasneje) z lovskobombniškimi zmogljivostmi
Pogon: dva turboventilatorska motorja GE F110-400 s potiskom
Mere: | |
- razpetina kril | |
- z razprtimi krili | 19,54 m |
- s sklenjenimi krili | 11,63 m |
- dolžina | 19,10 m |
- višina | 4,88 m |
- površina kril | 52 m2 |
Mase: | |
- prazno | 18.950 kg |
- največja vzletna | 33.7235 kg |
Gorivo : | |
- notranje | 7348 kg |
- zunanje | 1724 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- visoko | M = 1,88 |
- potovalna | M = 1,72 |
- največja višina | 16.150 m |
- dolet z dodatnim gorivom | 2965 km |
Oborožitev:
- top General Electric M61A-1 vulcan
- 4 rakete zrak-zrak kratkega dosega AIM-9L sidewinder
- 4 rakete zrak-zrak dolgega dosega AIM-54 phoenix
- 4 rakete srednjega dosega AIM-7 sparrow
- bombe kasetnice: rockeye, CBU-59
- rakete zrak-zemlja: AGM-88 HARM
V operativni rabi: Letalstvo vojne mornarice ZDA in Iran
Nazaj