Enciklopedija

Med najstarejša letala v tej kategoriji je Antonov An-72/74 z največjo vzletno maso 36,5 t. Je značilni visokokrilnik z motorjema v gondolah na zgornjem delu kril, kar naj bi še poudarilo njegove kratkovzletne-pristajalne (STOL) zmogljivosti. Pri konstrukcijskem biroju Antonov so ponudili se bolj konvencionalno zasnovo z motorskima gondolama, obešenima pod krilom. Letalske izvedenke An-72 ponujajo tudi v civilni izvedenki, ki nima repne nakladalne ploščadi.

Kljub številnim predstavitvam na letalskih salonih po vsem svetu, skoraj poldrugo desetletje, pa kupcev za te letalske posebneže ni bilo veliko. Prodali so okoli 50 letal osmim uporabnikom, večinoma tradicionalnim kupcem ruske vojaške tehnike in tehnologije. Kot so na primer Libija, Egipt, Indija, Iran in Venezuela ...

Kot pa se zdi, bo Indija začela z razvojem lastnega vojaškega taktičnega transportnega letala v kategoriji okoli 47 t na osnovi Iljušinovega Il-214V. Seveda v sodelovanju z Rusi - Iljušinom in NBPK Irkut. Gre za zajetno serijo 45 letal, s katerimi bi radi zamenjali okoli 100 že kar ostarelih in precej manj zmogljivih turbopropelerskih An-32 in 15 Il-76. Obenem pa bodo Indijci tej floti pridružili še 15 Lockheed Martinovih C-130J.

Nenavadno je, da so se v tej kategoriji (dvomotorni visokokrilnik z reaktivnima motorjema) pojavili tudi Japonci s Kawasakijevim C-X. Poganjata ga motorja GE CF6-80C, kakršne uporabljajo tudi japonske vojaške verzije Boeingov E-767, KC-767 in B747-400. Japonci naj bi prve lete s tem letalom opravili sredi leta 2004, japonske obrambne sile pa jih bodo po napovedih naročile osem. Velja pa omeniti, da gre pri tem za projekt Kawasakija, ne pa države.


Nazaj