Enciklopedija

Hiter prevoz moštva, opreme in orožja je bistvenega pomena v primeru vojaških kriz, naravnih nesreč ali humanitarnih operacij po vsem svetu. čŒas potreben za njihov prevoz na kraj dogodka pa je v veliki meri odvisen od logističnih sposobnosti vojska ali drugih organizacij. Ker pa se ja najbolje zanesti na svoje logistične sposobnosti imajo vse 'resne' armade tudi svoje zračne transportne zmogljivosti, ki v najkrajšem času zagotovijo potreben prevoz.

Z učlanitvijo Slovenije v EU in zvezo Nato so se pojavile tudi določene potrebe po transportnih zmogljivostih Slovenske vojske. V času delovanja SV v okviru Partnesrtva za mir so transportne potrebe zagotavljali s helikopterji Bell 412 in lahkim transportnim letalom Turbolet L-410. Njihov dolet zadostuje za neprekinjen let do Bosne, medtem, ko morajo za daljše polete vmes tudi pristati. To seveda povečuje operativne stroške, potovalni čas se poveča in hkrati zmanjša neodvisnost od drugih. Omenjena plovila pa ne omogočajo prevoza večjih količin tovora, saj so v prvi vrsti namenjena prevozu ljudi. Opremo je SV v večini primerov na mirovne operacije vozila po drugih poteh. Z vključitvijo SV v mednarodno mirovno operacijo ISAF na področju Afganistana pa se je pokazala vrzel, ki nepoznavalcem prej ni bila tako očitna. Transport naših vojakov in njihove opreme v Afganistan smo morali zagotoviti preko zveze Nato in drugih komercialnih transportnih ponudnikov. To seveda ni kak velik problem. Bolj problematično pa bi bilo v primeru nujne evakuacije naših pripadnikov iz ogroženega območja. Vsak seveda najprej poskrbi za varnost svojih ljudi in tako bi se lahko zgodilo, da bi naši vojaki zaman čakali na prevoz v domovino. Za koga bi bilo to lahko tudi usodno. Tudi zaradi takih primerov SV nujno potrebuje srednje zmogljivo transportno letalo ali dve z nosilnostjo do 10 ton.

V srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2005-2010 so napisani razvojni cilji obrambnega sistema RS do leta 2010. Razvojni cilj šest narekuje:

Zagotoviti je potrebne premičnost poveljstev in enot vojske v mejah območja delovanja za premestljive sile in del nepremestljivih sil.

Ključne usmeritve:
• do konca leta 2008 zagotoviti sposobnost taktičnega premika pehotne čete po zraku v enem naletu in ustrezno zmogljivost za taktično medicinsko evakuacijo po zraku,
• do konca leta 2010 zagotoviti zračni transport z letali srednjih transportnih zmogljivosti z dosegom 3500-5000 kilometrov za zagotavljanje oskrbe in vzdržljivosti lastnih sil v operacijah, omejenem premeščanju sil in morebitni nujni evakuaciji moštva iz operacije ter
• do konca leta 2010 zagotoviti potrebne letalske in helikopterske zmogljivosti za prevoz osebja in vojaške opreme, premik oborožitve in sposobnost evakuacije poškodovanih sredstev vključno z medicinsko evakuacijo.

V ta namen bo SV kupila eno ali dve transportni letali, ki bo moralo izpolnjevati določene tehnične lastnosti. Med njimi dolet letala do 5000km, rampa za natovarjanje tovora in prevoz pehotne čete v enem naletu (z dvemi letali). V krog kandidatov pridejo v tem primeru Španski CN-235/C-295, ter Francosko Nemški Transal 160, Italijanski G222 in Italijansko Ameriški C-27J spartan.

CASA C-295 in CN-235
Špansko vojaško transportno letalo C-295 je izpeljanka starejšega transportnega letala CN-235. Projekt je bil prvič uradno predstavljen na Pariškem letalskem salonu 1997 leta, letalo pa je prvič poletelo že novembra istega leta. Gre za transportno letalo, ki ima v sled tehnološkega razvoja kar nekaj izboljšav napram CN-235. Tako so trup C-295 podaljšali za 3 metre. Krilo ima sicer enak razpon vendar je njegova oblika spremenjena tako, da zagotavlja večji vzgon in več prostora za gorivo. Konstruktorji so predelali tudi pristajalno podvozje, ki je sedaj prilagojeno za prevoze težjega tovora in predvsem pristajanje na neurejenih ali improviziranih letališčih. Znotraj letala pa je najbolj očitna sprememba v kokpitu, ki so ga opremili s povsem novo avioniko. Sistem je postavljen na osnovi Thalesovega Topdeck-a s štirimi 6"x8" LCD zasloni. Za boljše počutje potnikov je izboljšan tudi sistem za prezračevanje.
Več o CN-235/C-295

C-27J spartan in G222
V naši druščini najnovejše in najdražje transpostno letalo je Italijansko Ameriški proizvod. Spartan je skonstruiran na platformi G222, ki ga je proizvajala Alenia in je predstavljal tudi steber Italijanskih transportnih zmogljivosti. V kooperaciji Alenie in Lockheed Martina (LM) je nastalo povsem novo srednje veliko transportno letalo C-27J spartan. Na pogled je zelo lahko zamenljivo z nekoliko večjim C-130J herculesom. Bistvena razlika je le v število motorjev, ki ju poganjata. Spartana poganjata dva turbopropelerska motorja medtem, ko je hercules gnan s štirimi. Naveza med Alenio in LM je trgu ponudila ta čas najsodobnejše transportno letalo v razredu srednjih transporterjev. Za pogonske agregate in avioniko so poskrbeli pri LM. Alenia pa je poskrbela za konstrukcijo in pridobitev vseh potrebnih certifikatov. Letalo leti v vseh vremenskih razmerah tako podnevi kot ponoči. Vgrajen ima tako imenovani steklen kokpit, ki je identičen kokpitu v C-130J. Avionika v obeh letalih je najsodobnejša in povsem enaka. Inštrumenti pa so prilagojeni tudi uporabi NVG sistema (letenje ponoči). Tovorni del je dostopen preko rampe, ki omogoča neposreden uvoz vozil in tovora, ter preko dveh stranskih drsnih vrat. Polno obremenjen (30ton) pa naj bi lahko vzletel s 500m dolge vzletno pristajalne steze. Italija in Grčija sta kupili po ducat spartanov. Spartan pa se spogleduje tudi z velikim naročilom s strani Ameriške narodne garde in Ameriške obalne straže. Polska in Švica pa sta se odločili za konkurenčnega C-295, ki je nekoliko cenejši. Švicarji so do nadaljnega naročili kasneje tudi preklicali.
Več o C-27J spartanu
Več o G222

C-160 transall
Transall je prvič poletel že davnega leta 1963. Skupaj sta ga proizvajala francoska Aerospatiale in nemška DASA MBB. Po desetih letih so leta 1972 proizvodnjo prekinili in jo ponovno obudili po petih letih. Transall je zadnjo posodobitev doživel 1999 leta, ko so ga opremili z najsodobnješo avioniko, letalskim računalnikom sistemom za zaznavanje radarskega snopa, sistemom za zaznavanje nevarnosti pred raketami, GPS-om, ... Transalla uporabljajo Francija, Nemčija, Turčija (20 jih je dobila v dar od Nemčije) in JAR. Med omenjenimi letali je C-160 največje. V prihodnosti ga bo zamenjal štirimotroni A400M, ki bo prišel na trg v prihajajočih letih.

Vsa letala imajo približno enake tehnične karakteristike. Po velikosti in nosilnosti izstopa le C-160, ki presega vse prej naštete. Razpisnih pogojev pa zaradi prekratkega doleta ne izpolnjuje Ruski AN-32, ki bi sicer prav tako lahko konkuriral. Morebitna odločitev o nakupu enega od njih bo tako odvisna tudi od pričakovane življenjske dobe letala, dodatne opreme, operativnih stroškov in vrste drugih dejavnikov med katerimi dodo vsekakor tudi politični. Upati je le, da bo pred političnimi interesi prevladal strokovni argument.
Več o C-160 transallu

V letu 2007 je Slovenska vojska testirala dve letali in sicer C-295 ter C-27J. Obe letali sta v ožjem krogu za prihodnje transportno letalo SV. Odločitev o izbir pa še ni padla.