Enciklopedija

Ta najuspešnejši Boeingov model potniškega letala se je pojavil praktično kot »stranski produkt«, sprva je bil namreč mišljen kot odgovor na razpis ameriških letalskih sil, ki so iskale težko transportno letalo. Pri Boeingu so si želeli podobne poti, kot so jo imeli pri štirimotornem reakcijskem modelu B707, ko je vlada z naročilom verzije za vojaške potrebe (KC-135) praktično zagotovila razvojna sredstva. Pri B747 ni bilo tako, za vojaško letalstvo so izbrali Lockeedovo transportno letalo C-5 galaxy, Boeing pa je moral požreti takrat ogromno vsoto 16 milijonov dolarjev za sklepno razvojno fazo, v kateri je sprva vojaški transporter dobil povsem civilno – potniško letalsko namembnost. Boeing se je odločil za projekt šele zaradi dejstva, da so za takšno veliko potniško letalo pokazale zanimanje takrat največje letalske prevozniške družbe. Potem pa so šli še dlje od pričakovanega in za proizvodno linijo B747 postavili povsem nove obrate.

Tudi samo letalo ni bilo niti po velikosti niti drugače primerljivo s prejšnjimi (civilnimi potniškimi ali transportnimi) letali. Vseeno so ga v Boeingu zasnovali podobno kot veliko manjša modela B707 in B727, sprva so bili v posadki trije, v najsodobnejših izvedenkah pa je dvočlanska, čeprav je obilo dela z vsemi napravami in sistemi. Prvič je 747, bolj znan kot jumbo jet, poletel 19. februarja davnega leta 1969!

Značilne razvrstitve sedežev v  modelu B747 so med 300 in 500 potniki, vendar boste v azijskih državah naleteli tudi na razporeditev z do 800 sedeži, rekorden pa je bil let izraelskega jumbo jeta leta 1991, ko je iz Etiopije peljal kar 1087 beguncev.

Doslej je bilo izdelanih preko 1300 B747, zadnja inačica je 747ER. Boeing je novembra 2005 naznanil program B747-8, ki je v tesni tehnološki povezavi z B787. Prva letala serije -8 bodo v operativno uporabo prišla konec leta 2009. Naročili pa sta jih dve transportni družbi in sicer Cargolux in Nippon Cargo Airlines. Letalo na bi bilo glede na število sedežev 10% lažje od konkurenta A380. Porabil naj bi 10% manj goriva in prav tako naj bi bili operativni stroški B747-8 intercontinentala nižji za 10% v primerjavi z A380. V treh razredih bo poletel z 467 potniki in doletom 14.815 kilometrov.

Vsekakor je to danes, po »upokojitvi« concordea, najslavnejše operativno civilno letalo. Pomemben delež pri njegovi konstrukciji ima tudi slovenski rojak Joseph Sutter.

'Od ideje do resničnosti', zgodba o razvoju in nastanku jumbo jeta.

Zanimivosti:
B747-400 je sestavljen iz 6 milijonov delov od katerih je pol zakovic in vijakov. Na letalu je 274 km žic in 8 km cevovodov. Skupna teža aluminija, ki je vgrajen v konstrukcijo letala je 66,15 tone. Glavno pristajalno podvozje ima 16 gum in še dve na nosni pristajalni nogi. Najvišja točka letala je 19,4 m nad zemljo. Krilo B747-400 tehta 43.090 kg in ima površino 524,9 m².

Inženirji so narisali 75.000 skic, ko so konstruirali prvi model B747. Opravili so tudi 15.000 ur testiranj v vetrovniku. Pet letal je pred pridobitvijo certifikata o plovnosti decembra leta 1969 opravilo 1500 ur poletov. Program pa je trajal 10 mesecev.

Celotna flota boeingov 747 je naletela preko 56 milijard kilometrov, kar je približno enako 74.000 poletom na luno in nazaj. V tem času so prepeljali 3,5 milijarde potnikov oziroma vsakega drugega zemljana. Letalo B747-400 povprečno vzleti z 290 km/h, potuje z hitrostjo 910 km/h in pristane s hitrostjo 260 km/h. Na povprečnem poletu postrežejo potnikom 5,5 tone hrane.


Potisna sila motorjev se je od prvega modela (19.730 kg) povzpela na 28.710 kg. Premer vstopnika za zrak je 2,6 m. Letalo serije -400 sprejme v svoje tanke 240.370 litrov goriva.

Prostornina potniške kabine je 876 m³. V pilotski kabini pa je kar 365 lučk, kar je znatno manj od prvotnih 971.

B747-8 freighter
Z združitvijo dveh delov trupa in kril so sredi julija 2009 sestavili prvo tovorno letalo iz serije -8 z oznako RC501. Kljub temu, da je A380 največje potniško letalo na svetu pa je B747-8F najdaljše. V dolžino meri kar 76,25 m in je 5,59 m daljši od B747-400. Daljši je celoo od A340-600, ki meri v dolžino 75,3 m. Razpon B747-8 kril meri 68,32 m kar je za dobrih 11 m kakor je razpon krila A380. Trenutno sestavljajo tri letala, ki bodo sodelovala v testnem programu. RC501 je bil pripravljen za roll out do konca leta 2009. Cargolux naj bi prvo letalo B747-8F dobil v tretjem četrtletju leta 2010.

Pred več kot 5000 zaposlenimi v Boeingu, poslovnimi partnerji, kupci, dobavitelji in lokalnimi veljaki je 8. februarja prvičvzletel nov Boeingov transporter B747-8F. Letalo je pod 'taktirko' šefa pilotov Marka Feuerstein in pilota Toma Imricha z letališča Paine Field v Everettu vzletelo ob 12:39 in ostalo v zraku do 16:18, ko je pristalo na istem letališču. Krstni let pomeni začetek več kot 1600 ur trajajočih testiranj v zraku. Med prvim letom je letalo doseglo višino 5181m in hitrosti do 426km/h. Letalo poganjajo štirje General Electricovi GEnx-2B motorji. Nadaljnja testiranja letala bodo potekala v Moses Lake in v Palmdaleu, kjer se bo prvotnemu pridružil še par novih testnih letal B747-8F. Pri Boeingu obljubljajo, da gre za najučinkovitejše transportno letalo na trgu. Letalo je dolgo 76,3 m, kar je 5,6m več od B747-400F. Ta dodatna dolžina omogoča prevoz 16% več tovora, oziroma štiri palete več na glavnem krovu in tri na spodnjem krovu.

Boeing je projekt B747-8F predstavil 14. novembra 2005. Danes imajo 109 naročil za model B747-8 od tega 76 za B747–8F. Njihovi naročniki so: Cargolux, Nippon Cargo Airlines, AirBridgeCargo Airlines, Atlas Air, Cathay Pacific, Dubai Aerospace Enterprise, Emirates SkyCargo, Guggenheim in Korean Air. Korean Air ima naročenih 7 letal B747-8F. Do začetka februarja 2011 so v 600 letih opravili skoraj 1700 ur letenja in tako opravili približno dvetretjini načrtovanih testnih ur.

Leta 2011 so dva dobavili Cargoluxu, tri Atlas Airu, ki leti za BA World Cargo in štiri Cathy Pacific Cargu.

B747-8 intercontinental
Lufthansa je bila prvi naročnik tega letala (20 letal). Za sedem letal, ki so naročena kupcev niso razkrili (avgust 2009). Prav zaradi nezanimanja letalskih družb je Boeing upočasnil razvoj tega modela in dal prednost tovorni različici. V treh razredih bo sprejel 467 potnikov. Dolet letala bo 15.000 km pri potovalni hitrosti 0.855 macha. V njem bo 51 sedežev več kakor v B747-400 in prostora za dve paleti več.  Oba modela -8 bosta enako dolga, zgornja paluba pa bo podaljšana. Zgornjo in spodnjo palubo bodo povezovale spiralne stopnice, ki bodo nadomesitile ravne iz starejših modelov.  Korean Air je 4. decembra 2009 naročil pet letal in s tem skupno število naročenih letal povečal na 32. Kataloška cena letala je 300 milijonov dolarjev. 15. oktobra 2010 so v obratih Boeinga v Everettu spojili prednji in zadnji del letala z osrednjim delom. Trup letala B747-8I je dolg 76,3 m, kar je 5,6 m več od B747-400. To bo omogočalo vgradnjo 51 dodatnih sedežev. Skupno bo v letalu tako prostora za 467 potnikov. Letalo pa bo imelo za 26% večji prostor za tovor.

Pri Boeingu imajo naročenih 109 letal B747-8I/-F. Od tega jih je 33 iz serije -8I, osem izmed njih pa je VIP. Izmed znanih kupcev so se za B747-8 odločili pri Lufthansi in Korean Airu. Letalo je dobilo certifikat agencoje FAA decembra 2011. Prvega B747-8I s 386 sedeži bodo Lufthansi dobavili februarja 2012.

28. junija 2014 je Boeing dobavil 1500 letalo družine B747. B747-8I je dobila Lufthansa, ki je kupila 19 najnovejših jumbojetov. Slednji je bil 14 po vrsti.

---

Japan Airlines je 1. marca 2011 iz uporabe umaknil zadnjega od B747-400. Prvi B747-100 je JAL dobil že dalnjega leta 1970 in imel od takrat v svoji floti kar 112 modelov B747, med njimi tudi B747-400D s 568 sedeži. JAL je v fazi zmanjševanja in optimiziranja flote, ki bo pomagal apri finančni konsolidaciji družbe.

---

 

  

Zaradi gospodarske krize je bilo decembra 2009 prizemljenih 64 letal oziroma 10% svetovne flote B747-400. To je največ po letu 2001, ko je letalski promet obstal zaradi napada na dvojčke v New Yorku. Mnoga od teh letal so na čakanju, nekatera so upokojili tretja pa čakajo na predelavo v tovorne različice. Na začetku leta 2009 je bilo 'parkiranih' 16, leta 2004, ko so dosegli nov vrh po letu 2001 pa je bilo prizemljenih 21 jumbojetov oziroma 4,1% takratne svetovne flote B747-400. Od 64 letal je 40 potniških, 23 tovornih in eno VIP letalo. Dve tovorni letali sta se novembra že vrnili v promet (MartinAir in EVA Airways), medtem, ko za potniške izvedbe ne kaže tako dobro. (december 2009)

JAL (Japan Airlines), ki je imel nekoč največjo floto jumbojetov je 1. marca 2011 upokojil zadnjega od svojig B747. Svojo floto zaradi finančnih težav optimizirajo z manjšimi letali.

---

Sredi junija 2014 je imel Boeing naročenih le 51 letal B747-8I/8F. Trenutno jih izdelajo 18 na leto. Proizvodnjo imajo tako zagotovljeno do leta 2017. Letos so prodali le eno letalo, lani pa skupaj 17. Da bi ohranili proizvodnjo B747 še vsaj dodatni dve leti načrtujejo povečati dolet letala za 925km, kar pomeni neposredno povezavo Dubaja z zahodno obalo ZDA in Kitajske z vzhodno obalo ZDA.

---

Na slovesnosti v Boeingovi tovarni v Everettu v Washingtonu so 1. februarja 2023 predali v uporabo zadnjo izdelano letalo Boeing 747 novemu lastniku, ameriškemu prevozniku letalskega tovora Atlas Air. Zadnji legendarni Jumbo jet tako ne bo prevažal potnikov, ampak je namenjen prevozu blaga. 

V počastitev inženirja, ki je skonstruiral legendarno letalo, je zadnji Boeing 747 z registrsko številko N863GT  opremljen z grafiko »Joe Sutter, Forever Incredible«. Pod pilotsko kabino je na trupu letala ilustracija Joeja Sutterja, očeta legendarnega Jumbo jeta in RA001, prvega letala 747.  Boeing 747 Jumbo jet z registracijo RA001 je prvič poletel daljnega februarja 1969. Letalo je nastalo po vizionarni zaslugi Joeja Sutterja in njegove predane  ekipe, ki si takrat kljub vsem nevšečnostim projekt uspešno speljali.

To je velik poklon glavnemu inženirju slovenskih korenin Joeju Sutterju, ki ga štejejo za »očeta« programa Boeing 747 in tega slavnega letala. Joe Sutter je bil znameniti letalski inženir, ki je najbolj zaslovel kot vodilni inženir pri razvoju letala 747. Bil je rojen v Seattlu in imel slovenske korenine. Njegov oče Franc Suhadolc se je v ZDA preselil med zlato mrzlico. Sutter je iz letalskega inženirstva diplomiral na univerzi Washingtonu in se po drugi svetovni vojni zaposlil pri Boeingu, ker je verjel v prihodnost letal z reaktivnimi motorji. Hitro je napredoval in postal vodja projektov in kasneje glavni inženir. S svojim talentom in delavnostjo je uspel skonstruirati nemalo potniških letal. Med največje uspehe, ki jih je dosegel vsekakor spada projekt 747 Jumbo jet.

Za izjemne dosežke na področju letalstva mu je predsednik ZDA Ronald Reagan leta 1985 izročil posebno odlikovanje. Joe Sutter se je upokojil 1986 leta kot podpredsednik Boeinga. Od tedaj je kot svetovalec Boeingu pomagal pri razvoju nove generacije potniških letal, umrl pa je 30. avgusta 2016.

Z zadnjim potniškim letalom 747, ki je prišlo v letalski promet po več kot petdesetimi leti se tako končuje izdelava letal 747. Program izdelave se je zaključil zaradi preusmerjanja letalskih prevoznikov na manjša in varčnejša letala. Uspešna kariera njegove vsestranske uporabe se še nadaljuje, a vseeno to označuje začetek zadnjega poglavja za to legendarno letalo.

Skupaj so izdelali 1574 letal B747.

 

 

Tehnični podatki:
Boeing 747-400

Tip: potniško letalo (kratkega, srednjega) dolgega doleta
Proizvajalec: Boeing, ZDA
Posadka: 3 v starejših izvedenkah, v novejših 2
Potniški sedeži:
• 747-100 - 366 v treh razredih, 452 v dveh
• 747SP - do 440
• 747-300 - 412 v treh razredih, 496 v dveh
• 747-400 - 416 v treh razredih, 524 v dveh
• 747-400ER - 416 v treh razredih, 524 v dveh
• 747-400XQLR - 416 v treh razredih, 524 v dveh (program ukinjen)
• 747-8 intercontinental - 467 (25, 89, 353)
Tovor:
- 30 palet 244 cm x 118 cm v tovorni izvedbi;
- 137 m³ do 158,6 m³ tovornega prostora;
- v povsem tovorni izvedbi skupaj do 112.500 kg tovora v 605 m³ prostora
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney (P&W) ali General Electric (GE) ali Rolls-Royce (RR)

747-100          827 kN [P&W]
747-100          890 kN [RR]
747-100          827 kN [GE]
747-200          973 kN [P&W]
747-200          942 kN [RR]
747-200          933 kN [GE]
747-400          1125 kN [P&W]
747-400          1058 kN [RR]
747-400          1104 kN [GE]
747-400XQLR   1126 kN [GE] (program ukinjen) 

Mere
- dolžina	70,66 m
- višina	19,33 m (747-100)
	19,41 m (747-400)
- razpetina kril	59,64 m (747-100)
	64,50 m (747-400)
	68,77 m (747-400XQLR)
- površina kril	510,95 m2 (747-100)
	541,1 m2 (747-400)
Mase
- operativna praznega	171.000 kg (747-200)
	180.985 kg (747-400)
- gorivo	183.380 l (747-100)
	199.160 l (747-200)
	216.840 l (747-400)
	241.140 l (747-400ER)
	248.710 l (747-400XQLR)
	203.515 l (747-400XQLR freighter)
- največja vzletna masa	333.400 kg (747-100)
	374.850 kg (747-200)
	396.890 kg (747-400)
	412.775 kg (747-400ER)
	417.760 kg (747-400XQLR)
- največja pristajalna masa	302.100 kg (747-400)
Zmogljivosti
- največja hitrost	970 km/h - M = 0,855
- optimalna potovalna hitrost	910 km/h - M = 0,85 (747-400)
- dolet	8560 km (747-100)
	13.445 km (747-400)
	14.205 km (747-400ER)

 

Cena: potniška izvedenka 747-400ER velja med 200 in 210  milijoni USD (2002), tovorna pa med 200 in 214,5 milijona USD (2002), 747-8I pa 300 milijonov USD (dec 2009)
Uporabniki: najbolj razširjeno širokotrupno potniško letalo dolgega dosega na svetu, v okoli sto letalskih družbah na vseh celinah leti praktično nad tisoč 747 jumbo jetov, za svoje potrebe ga uporablja tudi pet držav. Prvi kupec 747 je bil 22. januarja 1970 ameriški prevoznik PAN AM, prvi kupec izvedenke –400 je bil avstralski Qantas (2002), najnovejšega 747-8I pa Lufthansa.